Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar novejšega besedja

SNB
drogíran -a -o prid. (ȋ)
ki je pod vplivom mamil: drogirani vozniki; Obležal sem do kraja drogiran, niti svojcev, ki so se zbirali okrog moje postelje, nisem več prepoznaval E ↑drogírati
SNB
drogíranec -nca m, člov. (ȋ)
kdor je zasvojen z mamili; mamilarSSKJ, narkomanSSKJ, drogeraš, džanki, fiksar, mamilaš, narkič, zadrogiranec: Oznanjanje (celo uglednih pediatrov), da otroci žensk, ki jim bodo posvetile ves svoj čas, ne bodo niti drogiranci niti agresivni, je kratko in malo laž, pravi filozofinja E ↑drogíran
SNB
drogíranje -a s (ȋ)
omamljanje z mamili: Nekatere stavbe, nekdaj ponos mesta, so danes razpadajoče razvaline, ki so po sili razmer postale zbirališče in pribežališče mladih ter prizorišče opijanja in drogiranja E ↑drogírati
SNB
drogírati -am nedov. in dov. (ȋ)
omamljati z mamili: Narkomane drogirajo z metadonom E (↑)dróga
    drogírati se -am se nedov. (ȋ)
    omamljati se z mamili: Včasih se je drogiral, zdaj pa niti kadi ne več
SNB
dr.-román ↑dóktor román
SNB
drséčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́)
    drséči délovni čàs -ega -ega čása m (ẹ́, ẹ́, ȁ á)
    delovni čas, ki se glede začetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca; fleksibilni delovni čas, gibljivi delovni čas: uvesti drseči delovni čas; Še sreča, da ima drseči delovni čas in lahko pride v službo tudi po osmi uri
SNB
drugáčnež -a m, člov. (ȃ)
kdor se po lastnostih razlikuje od drugih: nenavadneži in drugačneži; Svoje misli vse preveč usmerjamo k banalnostim, kadar nezavedno podpihujemo sovraštvo do nič hudega slutečega tujca ali zgolj drugačneža E (↑)drugáčen
SNB
drúgorazrédnež -a m, člov. (ū-ẹ̑)
kdor je obravnavan kot drugorazreden, manjvreden človek: povprečneži in drugorazredneži; Gre le še za en film iz črnske zgodovine, v katerem so belci vedno junaki, črnci pa drugorazredneži E (↑)drúgorazréden
SNB
drúgorazrédnost -i ž (ū-ẹ̑)
lastnost, stanje drugorazrednega: občutek drugorazrednosti; Nihče nima pravice verujoče katoliške večine potiskati v brezpravnost in drugorazrednost E (↑)drúgorazréden
SNB
drúžbaSSKJ -e ž (ȗ)
    drúžba za uprávljanje -e -- -- ž (ȗ, á)
    družba, ki se ukvarja z upravljanjem (investicijskih) skladov; DZU: Družba za upravljanje je lani ustvarila dobrih 33.000 evrov dobička
    drúžba z omejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, é, ọ́)
    družba, za ustanovitev katere je potreben osnovni kapital, sestavljen iz vložkov družbenikov, in za katero ti načeloma odgovarjajo le do višine svojega vložka; d. o. o.: Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki
    drúžba z nèomejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, ȅ-é, ọ́)
    družba, ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem; d. n. o.: pogodba o ustanovitvi družbe z neomejeno odgovornostjo; Za družbe, ki niso uskladile osnovnega kapitala do določene višine, je že zakon o gospodarskih družbah določil, da odgovarjajo enako kot družbe z neomejeno odgovornostjo, torej z vsem svojim premoženjem
SNB
drúžbeniSSKJ -a -o prid. (ȗ)
    drúžbeni spòl -ega spôla m (ȗ, ȍ ó)
    vedenjske, kulturne in psihološke značilnosti, ki jih družba povezuje z enim od spolov: Diskurz med biološkim in družbenim spolom je izbruhnil v ameriški sociološki in psihološki literaturi, ko so mnoge feministke privzele razlikovanje med biološkim in družbenim spolom ter ob tem zagovarjale prvenstvo kulture in družbenega spola nad biologijo in biološkim spolom
SNB
drúžbenicaSSKJ -e ž (ȗ)
ustanova, organizirana skupnost ali ženska, ki sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: večinska družbenica; dogovor o izstopu družbenic; Seja bo pokazala, ali med svetniki obstajata podpora in javni interes, da občina spet vstopi v družbo, iz katere je kot družbenica enkrat že izstopila E (↑)drúžbenik
SNB
drúžbenostni -a -o prid. (ȗ)
ki je v zvezi z družbenostjo: družbenostno preživetje E (↑)drúžbenost
    drúžbenostno jezikoslôvje -ega -a s (ȗ, ȏ)
    jezikoslovna veja, ki raziskuje družbeno razsežnost jezikovnih pojavov; sociolingvistikaSSKJ: Vsak jezikovni pojav se da obravnavati tudi s stališča družbenostnega jezikoslovja
SNB
družínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    družínska polítika -e -e ž (ȋ, í)
    skupek načel in ukrepov za izboljšanje razmer in kakovosti življenja v družinah: ukrepi družinske politike; Cilj je kompleksna družinska politika, to je celovitost tako na socialnem, ekonomskem, pravnem, pedagoškem in tudi pokojninskem področju
    družínski zdravník -ega -a m, člov. (ȋ, í)
    zdravnik, ki se ukvarja z zdravstveno oskrbo vseh članov družine: Družinski zdravnik se za svojega bolnika pogosto še posebej žrtvuje; če je treba, gre tudi sredi noči k obolelemu človeku
SNB
državljànSSKJ -ána in državljánSSKJ -a m (ȁ á; ȃ)
    državljàn svetá -ána -- in državlján -a m, člov. (ȁ, ȃ; á; ȃ)
    kdor je zaradi svojega mednarodnega delovanja znan po svetu: Chopin je bil sicer Poljak, vendar je bil hkrati državljan sveta
SNB
državljánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    državljánska nèposlúšnost -e -i ž (ȃ, ȅ-ú)
    nenasilna nepokorščina državnim organom; civilna neposlušnost: Zagrozili so z državljansko neposlušnostjo, tožbami in napovedjo, da se bodo obrnili na poslance, če njihovih pripomb pri gradnji obvoznice ne bodo upoštevali
    državljánska pobúda -e -e ž (ȃ, ȗ)
    organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna iniciativa, civilna pobuda: V naši poslanski skupini državljansko pobudo pozdravljamo in bomo s pozornostjo spremljali njene učinke
SNB
držávnosvétniški -a -o prid. (á-ẹ̑)
ki se nanaša na državne svetnike ali državni svet: državnosvetniška komisija; Na tokratnih predsedniških, lokalnih in še državnosvetniških volitvah bo izvoljenih več kot 11.500 novih oblastnikov E iz držávni svétnik
SNB
duálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) šol.
ki temelji na pouku deloma v šoli, deloma pri delodajalcih: Uvedli bomo dualni poklicni sistem, ki bo v naše poklicne šole končno prinesel več praktičnega pouka E (↑)duál
SNB
dúatlon -a m (ȗ)
športno tekmovanje v teku in vožnji s kolesom: V nedeljo je bila v Nemčiji tekma svetovnega pokala v duatlonu, na kateri so nastopili tudi trije slovenski tekmovalci E ← nem. Duathlon iz lat. duō 'dve' + gr. ãthlon 'boj, napor, bojna nagrada'
SNB
dúatlonec -nca m, člov. (ȗ)
športnik, ki tekmuje v teku in vožnji s kolesom: eden izmed najboljših duatloncev zadnjih časov; slovenski duatlonci in triatlonci; Na glavni prireditvi so morali duatlonci premagati 5 km teka, 20 km kolesarjenja in nato še 2.5 km teka E ↑dúatlon
Število zadetkov: 23233