Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
žvrgolênje -a s (é)
glagolnik od žvrgoleti: poslušati ptičje žvrgolenje / veselo dekličino žvrgolenje
SSKJ²
žvrgoléti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: v parku so žvrgoleli ptiči; veselo žvrgoleti / slavec, ščinkavec, škrjanec žvrgoli / preh., ekspr. ptica žvrgoli svojo pesem poje
2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: čakajoč nanj, je ves čas žvrgolela / njen smeh je nagajivo žvrgolel / večkrat je morala žvrgoleti to težko arijo peti
    žvrgolé :
    žvrgole se škrjanec dviga proti nebu
    žvrgolèč -éča -e:
    žvrgoleč škrjanec; žvrgoleče govorjenje
SSKJ²
žvrgolévati -am nedov. (ẹ́)
star. žvrgoleti: škrjanec žvrgoleva nad poljem
SSKJ²
žvrgolévček -čka m (ẹ̑)
ekspr. otrok, ki s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govori, pripoveduje: vprašal je, če je veseli žvrgolevček njen otrok
SSKJ²
žvŕkati -am nedov. (ŕ ȓ)
ekspr. dajati kratke, svetle glasove pri premikanju česa redkega, tekočega: pod nogami je žvrkalo blato; brezoseb. v čevljih mi žvrka
SSKJ²
žvŕkelj -klja m (ŕ)
zastar. žvrklja: mešati z žvrkljem
SSKJ²
žvŕklja -e ž (ȓ)
1. lesena priprava z odebeljenim nazobčanim koncem zlasti za pripravljanje tekočega testa: z žvrkljo narediti testo za palačinke; kuhalnice in žvrklje
2. bot. pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; ambrozija: žvrklja se razrašča ob cestah, smetiščih, železnicah, poteh, rekah / pelinolistna žvrklja
SSKJ²
žvrkljánje -a s (ȃ)
glagolnik od žvrkljati: žvrkljanje jajc
SSKJ²
žvrkljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. s sukanjem žvrklje v dlaneh sem in tja mešati, da se delci tekoče snovi enakomerno porazdelijo ali da snov naraste: žvrkljati jajca; žvrkljati mleko s sladkorjem
2. nepreh. dajati kratke, svetle glasove pri premikanju česa redkega, tekočega: voda v koritu je enakomerno žvrkljala; brezoseb. v škornjih mu je kar žvrkljalo

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
*morati nedov., F9, debeo servire, morem ſlushiti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
Vorenc
a m, F2, elementum, tudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a, b, c
Vorenc
abarat m, abrótonum, -ni, trava preſliza, ẛa pomivanîe, abarat
Vorenc
abecedar m, abecedarius, abecedár
Vorenc
abranek m, corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah: tudi ena mera 30. zhetertink vẛame, 3.Reg:4
Vorenc
abromek m, nucamentum, -ti, zoffilzi, ali abromki na oréhovim driveſſi, ali leiſhnikovim
Vorenc
abronek m, F2, pappus, -pi, abronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha: tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty odpihati; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme
Vorenc
abtoh m, involucre, eniga polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye
Vorenc
adler prim. odler 
Vorenc
advent m, adventus, -us, prihod, prihudnîa, advent pred Boshizhom
Vorenc
afinic gl. afinjec 
Število zadetkov: 132126