Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
biol., kem. sestavljena, v vodi netopna beljakovina: kazein koagulira
// agr. snov, ki se izloča pri kisanju mleka, sirnina: proizvodnja kazeina
♦ teh. močno, netopno lepilo, zlasti za les
nanašajoč se na kazein: izdelan na kazeinski osnovi / kazeinska barva barva, ki ima kot vezivo kazein
♦ teh. kazeinski klej klej iz kazeina, apna in dodatkov
1. zaprt, pokrit prostor v trdnjavi, zlasti za zaščito posadke pred topniškimi in bombnimi napadi: v kazemati je bila skupina vojakov
// utrjen prostor na vojni ladji za nameščanje topov: kazemate v ladijskem trebuhu
2. temnica (v trdnjavi): kazemate goriškega gradu
1. kar je določeno za kršilca kakih norm, zahtev: otrok je bil priden, zato so mu kazen odpustili, preklicali; pog. kazen odsedeti, odslužiti; zaslužila je kazen; mila, stroga kazen; groziti s kaznijo; kazen za tatvino; vzgojni učinek kazni / doma ga je doletela, zadela huda kazen / dati kazen kaznovati; dobiti kazen biti kaznovan / disciplinska, eksemplarična kazen / v prislovni rabi: za kazen bo ostal doma; ekspr. naj bo za kazen, je rekel škodoželjno / ubogal je iz strahu pred kaznijo kaznovanjem
// dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe: moral je plačati kazen / publ. zapadel je kazni
2. pravn. ukrep proti krivemu in kazensko odgovornemu storilcu kaznivega dejanja, (gospodarskega) prestopka ali prekrška: določiti, odmeriti, predpisati kazen; kazen izreči, izvršiti / kazen nastopiti / obsoditi koga na denarno, zaporno kazen / pogojna kazen pri kateri se izvršitev kazni pogojno odloži; pogojna obsodba; prostostna kazen ali kazen odvzema prostosti pri kateri mora obsojenec prebivati v zavodu za prestajanje kazni zapora; smrtna kazen pri kateri se obsojenec kaznuje s smrtjo; telesna kazen pri kateri se obsojenec kaznuje s telesnim trpljenjem, z izgubo pomembnega organa; kumulativno predpisana kazen pri kateri se obsojenec kaznuje z denarno in zaporno kaznijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica; kazen zaplembe premoženja
♦ ped. vzgojna kazen; rel. večna kazen večno trpljenje človeka po smrti; šol. pisati kazen nekdaj zaradi nediscipline prepisovati kak tekst
1. star. ki obeta uspeh; obetajoč, uspešen: kazen učenec; tak začetek ni kazen / žito je letos kazno
2. zastar. lep2, postaven1: bil je prav kazen fant; bila je kazno dekletce
- kázno prisl., navadno v povedni rabi
a) star. kaže, zdi se: kazno je, da je nevarnost mimo; kazno je, da je on kriv; otrok nimava in kazno je, da jih tudi ne bova imela
b) zastar. primerno, prav: poveljstvu se je zdelo kazno, da ga premesti
nanašajoč se na kazen ali kaznovanje:
a) materini kazenski ukrepi se niso obnesli / kazenska premestitev / kazenska ekspedicija vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj ali se maščevati; kazenska kolonija nekdaj območje zunaj domovine, kamor se pošiljajo kaznjenci v pregnanstvo
♦ šport. kazenski prostor pri nogometu prostor, ki sega 16,5 m levo in desno od gola in 16,5 m v igrišče; kazenska klop pri hokeju na ledu klop za igralce, začasno izključene iz igre zaradi prekrška
b) izdati kazenski nalog; kazenski predpis / sprožiti, uvesti, ustaviti kazenski postopek postopek zoper osebo, za katero se utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje; kazenski pregon; kazenski proces; kazenski ukrep; kazenski zakonik zakonik, ki obsega sistematično razvrščene določbe materialnega kazenskega prava; kazenski poboljševalni dom nekdaj zavod, v katerem prestajajo daljše kazni odvzema prostosti odrasli obsojenci; kazenski poboljševalni zavod nekdaj zavod za prestajanje kazni odvzema prostosti; kazenska odgovornost odgovornost krivega in prištevnega ali zmanjšano prištevnega storilca kaznivega dejanja; kazenska preiskava; kazenska sankcija; kazensko pravo pravna pravila, ki obsegajo kazensko materialno, kazensko procesno pravo ter pravo izvrševanja kazenskih sankcij
- kázensko prisl.:
kazensko odgovoren; bila je kazensko premeščena
nanašajoč se na kazensko pravo: kazenskopravni ukrepi; kazenskopravna odgovornost
med. po videzu, zgradbi podoben zrnatemu siru ali skuti, sirast: kazeozna bezgavka / kazeozna pljučna tuberkuloza
1. nekdaj poslopje, prostor za družabne sestanke, zabavo: večkrat je šel v kazino; godba v kazini
2. častniški ali podčastniški dom z restavracijo: hrani se v kazini / šef častniške kazine
1. nekdaj poslopje, prostor za družabne sestanke, zabavo: v kazinu je godba in ples; gledališča in kazini / družabna prireditev v dvorani kazina
2. podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo hazardnih iger, igralnica: spet igra v kazinu
3. častniški ali podčastniški dom z restavracijo: kosila sta v kazinu / oficirski kazino
1. delati kaj manj lepo: kazil ga je debel vrat; lice ji je kazila bradavica; to jo zelo kazi
// nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: njeno nerazpoloženje mi je kazilo srečo, veselje / slabo vreme ni kazilo dobre volje
2. star. vplivati moralno negativno; kvariti: s takim govorjenjem kazi mladino, otroke
- kazíti se
kvariti se, slabšati se: v tej vročini se hrana kazi
● ekspr. vreme se že kazi postaja deževno, mrzlo
do 1945 zavod za prestajanje daljših kazni odvzema prostosti za odrasle obsojence: bil je paznik v kaznilnici
ki zasluži kazen: kaznivo prekupčevanje
// pravn., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana sankcija: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja
oseba, ki ji je za dalj časa odvzeta prostost: kaznjence vodijo na delo; odpuščeni kaznjenci
♦ pravn. kaznjenec do 1945 kdor prestaja daljšo kazen odvzema prostosti v kaznilnici
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1387
- 1388
- 1389
- 1390
- 1391
- 1392
- 1393
- ...
- 7111
- Naslednja »