Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čréda -e ž (ẹ́)
1. večja skupina živali iste vrste: gnati čredo na pašo; pasti čredo; družiti se v črede; vaška, zadružna čreda; čreda krav, ovc; napadla jih je čreda volkov; hoditi kot čreda neurejeno / ekspr. na semenj so prignali cele črede; pren. z učiteljico je šla čreda deklic; čreda oblačkov
2. slabš. neosveščena človeška množica: menil je, da je poklican voditi čredo / uspavati človeško čredo z obljubami
3. star. skupnost vernikov: krščanska, verna čreda
SSKJ²
čréden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na čredo: čredna žival / čredni človek; čredna miselnost
SSKJ²
črédenje -a s (ẹ́)
glagolnik od črediti: izboljšati organizacijo čredenja
SSKJ²
črédica -e ž (ẹ́)
manjšalnica od čreda: čredica se pase / razposajena čredica otrok
SSKJ²
čredílen -lna -o prid. (ȋ)
agr., v zvezi čredilno pašništvo paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku:
SSKJ²
čredínka -e ž (ȋ)
agr. ograjen del na pašniku: predeliti pašnik na čredinke; možnosti pašnega gospodarjenja in oblikovanja čredink na kmečkih gospodarstvih
SSKJ²
čredínski -a -o (ȋ)
pridevnik od čredinka: čredinski pašniki
SSKJ²
čredínstvo -a s (ȋ)
agr. paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku:
SSKJ²
čréditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
agr. pasti živino s stalnim menjavanjem mesta na pašniku: redno črediti
    čréditi se 
    1. družiti se v večje skupine: srnjad se čredi v trope / oblaki se čredijo
    2. nar. vrstiti se, menjavati se: delavci se čredijo pri delu, da ne opešajo / obiski so se neprestano čredili
SSKJ²
črédnica -e ž (ẹ̑)
star. črednikova žena:
SSKJ²
črédnik -a m (ẹ̑)
star. pastir, ki pase vaško govejo čredo: črednik že trobi; kmečki gospodarji so že pozimi izbrali črednika in ovčarja; bil je za črednika; vaški črednik; vpije kot črednik na ves glas, zelo
SSKJ²
črédnost -i ž (ẹ̑)
knjiž., slabš. lastnost neosveščene človeške množice: ni mogel prenesti črednosti in brezpogojne poslušnosti
SSKJ²
črémoš in črémož -a m (ẹ̄)
nar. gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž
SSKJ²
črémsa -e ž (ẹ̑)
bot. grm ali drevo z dišečimi belimi cveti v visečih grozdih, Padus avium: čremsa cvete; duh po čremsi
♦ vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotina
SSKJ²
črénsa -e ž (ẹ̑)
bot. čremsa
SSKJ²
črép1 -a m (ẹ̑)
1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec: toča je razbila več črepov / streha je pokrita s črepom
2. nar. lončen lonec: zatem smo zaslišali, kako je začela prestavljati v kuhinji črepe (I. Potrč)
3. zastar. košček razbite lončene, steklene posode; črepinja: na tleh so ležali črepi glinastega lonca
SSKJ²
črèp2 medm. (ȅ)
posnema glas pri razbitju lončene posode: črep, je reklo, ko je padla skleda
SSKJ²
črepáha -e ž (á)
zool., navadno v zvezi orjaška ali velikanska črepaha največja morska želva, Chelonia mydas:
SSKJ²
črepálo -a s (á)
zool. organ pri muhi, s katerim srka hrano:
SSKJ²
črépati -am in črepáti -ám nedov. (ẹ̄; á ȃ)
nar. severovzhodno pohlepno ali veliko piti: črepala sva jabolčnik, ročko za ročko; zgrabil je vrč in začel hlastno črepati pijačo / ekspr. tek sem izgubil, le črepal bi neprestano pil
Število zadetkov: 123382