Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
člénjenost -i ž (ẹ̑)
1. knjiž. lastnost členjenega: bogata členjenost pročelja
2. zool. zaporedno ponavljanje členov v podolžni osi živalskega telesa: enakomerna členjenost
SSKJ²
člénkar -ja m (ẹ̑) bot.
rastlina slanih tal s členastim steblom in majhnimi listi: morski skalnjak s členkarjem
SSKJ²
člénkast -a -o prid. (ẹ̑)
1. sestavljen iz členkov: členkasta brana / členkast avtobus
2. ki ima velike, izrazite členke: členkasti prsti
SSKJ²
členkôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na členek 3: členkovna raba; členkovne zveze
SSKJ²
členkovít -a -o prid. (ȋ)
ki ima velike, izrazite členke: členkovite kmečke roke / členkovito telo raka telo, sestavljeno iz členkov
SSKJ²
členonóžec -žca m (ọ̑)
nav. mn., zool. živali s členastim telesom in členastimi nogami, Arthropoda: razvoj členonožcev
SSKJ²
členovít -a -o prid. (ȋ)
ki kaže neravne, vijugave obrise: členovita obala; členovito ozemlje
♦ teh. členovit mehanizem mehanizem, sestavljen iz več členov
SSKJ²
členovítost -i ž (ȋ)
značilnost členovitega: členovitost gorskih grebenov; členovitost jadranske obale
SSKJ²
človečánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na človečanstvo: uresničevanje resnično človečanskih odnosov v družbi; ljudje s človečanskim čustvovanjem / boj za mir je izraz skupne človečanske povezanosti / človečanske pravice
SSKJ²
človečánstvo -a s (ȃ)
1. knjiž. človečnost: pisalo in govorilo se je o nekakšnem človečanstvu; ideja človečanstva
2. zastar. človeštvo: pomagati človečanstvu
SSKJ²
človéče -ta s (ẹ̄)
nav. slabš. majhen, suh človek: bil je majhno človeče zgubanega obraza
// slabš. človek, oseba sploh: bil je užaljen, da mu to človeče ukazuje; naduto človeče / kot nagovor izgini, človeče, preden se razjezim
SSKJ²
človéček -čka m (ẹ̑)
1. manjšalnica od človek: pravkar rojeni človeček / ekspr. okrogel, zalit človeček s sijočimi lici
2. iron. nepomemben človek: takile človečki ne morejo zavreti našega prizadevanja; nevedni in smešni človečki
SSKJ²
človéčen -čna -o prid., človéčnejši (ẹ́) knjiž.
1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti; človeški: skušal je biti človečen do nasprotnikov; človečno ravnanje
2. ki ima za človeka značilne lastnosti: razumljivejši je in človečnejši kot druge osebe
SSKJ²
človéčenje -a s (ẹ̄)
glagolnik od človečiti: človečenje in izboljševanje človeka; zahteva po človečenju medčloveških odnosov
SSKJ²
človéčina -e ž (ẹ̑)
1. nar. belokranjsko velik, neroden človek: tršata človečina
2. človeško meso: barva trohneče človečine
SSKJ²
človéčiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
publ. delati kaj človeško, dobro, plemenito; humanizirati: umetnost nas človeči; človečiti stvarnost / človečiti odnose med ljudmi
SSKJ²
človéčjak tudi človéčjek -a m (ẹ̑)
človeški iztrebek:
SSKJ²
človéčji -a -e prid. (ẹ́)
star. človeški: človečji rod
SSKJ²
človečnják -a m (á)
nav. mn., antr. človek in človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki: prvi človečnjaki; najdbe človečnjakov; okostja človečnjakov; razvoj človečnjakov; neznane vrste človečnjakov
SSKJ²
človéčnost -i ž (ẹ́)
1. lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti: prebuditi človečnost v človeštvu; cenili so njegovo globoko človečnost; težnja po človečnosti / boj za človečnost medsebojnih odnosov; človečnost vzgojnih postopkov
2. človeškost: človek zaradi svoje človečnosti hrepeni po sreči
Število zadetkov: 123382