Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čmeríkavec tudi čemeríkavec -vca [druga oblika čəmerikavəc in čemerikavəcm (í)
ekspr. čemeren človek: rada ima vesele ljudi, čmerikavcev ne mara
SSKJ²
čmeríkavost tudi čemeríkavost -i [druga oblika čəmerikavost in čemerikavostž (í)
ekspr. čemernost: na obrazu se mu je brala bolehnost in čmerikavost / polastila se ga je čmerikavost
SSKJ²
čmòk medm. (ȍ)
posnema zamolkel glas pri udarcu ali padcu: čmok, je zletel v močvirje
SSKJ²
čmokáti -ám nedov. (á ȃ)
dajati cmokanju podobne glasove; cmokati: čmokati po blatu
SSKJ²
čmôkniti -em dov. (ó ȏ)
ekspr. slišno, plosko pasti; cmokniti: čmokniti v blato, v vodo; kakor vreča je čmoknil na tla / pazi, da ne čmokneš
SSKJ²
čmokotáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. plosko, tleskajoče udarjati: Nikomur ni bil podoben, niti treznemu tesarju, ki je z lahkoto s težko cimrako čmokotal po najtrših grčah (Prežihov)
SSKJ²
čmŕček -čka m ()
nar. vzhodno mavrah
SSKJ²
čmŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
nar. vzhodno črhniti: baba ni čmrknila niti besede
SSKJ²
čmŕlj -a m (ŕ)
čebeli podobna žuželka z debelim, kosmatim telesom: po cvetju brenčijo čebele in čmrlji; brenčati ko čmrlj
SSKJ²
čmŕljček -čka m (ŕ)
nav. ekspr. manjšalnica od čmrlj: čmrljčki in čebelice / kot nagovor ti moj čmrljček
SSKJ²
čmŕljevka -e ž (ŕ)
zool. čmrlju podobna muha z rdečkastim zadkom, Volucella bombylans:
SSKJ²
čmŕlji -a -e prid. (ȓ)
nanašajoč se na čmrlje: čmrlja samica / čmrlje gnezdo
SSKJ²
čóba -e ž (ọ́)
nav. mn., nar. vzhodno velika živalska ustnica; šoba: konj je grabil travo s slinastimi čobami
// ustnice, usta: Taki imajo še materino mleko na čobah. Kaj ti vedo, kaj je zemlja (F. Godina)
SSKJ²
čóbast -a -o prid. (ọ́)
nar. vzhodno ki ima debele ali naprej štrleče ustnice; šobast: čobasta ženska
SSKJ²
čobódra -e ž (ọ̑slabš.
1. gosta, tekoča zmes: iz kotla je tekla črna, gnojnici podobna čobodra; mlečna čobodra; pren. jezikovna čobodra
2. slaba pijača: v tej gostilni točijo samo čobodro
// slaba jed, navadno redka: glasno je srebal čobodro iz sklede; vse leto boš otepal neslano čobodro
3. vodén, shojen sneg; plundra: gaziti po čobodri
4. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: zaradi očeta bom pomagal fantu iz te čobodre; sebi je pomagal, nas je pa pustil v tej čobodri
SSKJ²
čobodráti -ám nedov. (á ȃekspr.
1. čofotati: nekje za ovinkom čobodrajo race v vodi / otroci čobodrajo po mlaki
2. hitro in nerazločno govoriti; žlobudrati: čobodra po turško
SSKJ²
čòf medm. (ȍ)
posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu: požene se in čof v vodo; čof, čof, stopa po blatu; čof! pa mu primaže klofuto
SSKJ²
čofánje -a s (ȃ)
glagolnik od čofati: čofanje otrok po vodi / čofanje po blatu
SSKJ²
čofáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slišno, plosko udarjati po vodi: z veslom čofa po gladini
// ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: otroci čofajo po blatu
2. preh., ekspr. slišno, plosko udarjati z roko: čofa ga po ustih
3. ekspr. slišno, plosko padati: drobci streliva čofajo v mehko prst
SSKJ²
čôfiti -im in čófiti -im dov. (ó ȏ; ọ́ ọ̑)
zastar. čofniti: čofiti v vodo / čofila ga je po ustih
Število zadetkov: 123382