Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
skupaj s kom čutiti: to se ne da pojasniti, da se le sočutiti / ekspr. sočutiti s tujo bolečino sočustvovati
čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga: sočutje ga obhaja; ekspr. sočutje se je zganilo v njem; vzbujati sočutje pri kom; iskreno sočutje; sočutje do ranjencev, z ranjenci / od sočutja je zajokala / čutiti, imeti sočutje
lastnost sočutnega človeka: sočutnost žensk / tolažiti z narejeno sočutnostjo sočutjem
1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov; izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode; zabiti sod z veho; nalivati vino v sod; hrastov, kostanjev sod; pločevinast sod; razsušen sod; stolitrski sod; sod vina; doge soda; obroči za sode; ima trebuh kot sod zelo velik / bencinski, vinski sod; sod za odpadke
// vsebina soda: gostje so popili več sodov
2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina
● ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori
♦ agr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože
deljiv z dve: hiše na desni strani ceste imajo sode številke; lih in sod / soda mesta v vrsti vsako drugo mesto
♦ mat. soda funkcija funkcija, ki ne spremeni vrednosti, če se spremeni predznak neodvisne spremenljivke; sodo število naravno število, deljivo z dve
1. kristalna ali prašnata snov, ki se uporablja za mehčanje vode, kot čistilno sredstvo: steklenice je pomival z vodo, ki ji je dodal sodo; pridobivati sodo iz kuhinjske soli / pralna soda
// navadno v zvezi soda bikarbona jedilna soda, natrijev bikarbonat: vsul je sodo bikarbono v kozarec z vodo in izpil
2. šumeča pijača iz vode, pod pritiskom pomešane z ogljikovim dioksidom: piti gin, viski s sodo / zastar. soda voda
♦ gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa; kem. soda natrijev karbonat; kalcinirana soda; kavstična soda natrijev hidroksid
ukvarjati se z izdelovanjem, popravljanjem sodov: sodaril je več kot petdeset let
delavnica, obrat za izdelovanje, popravljanje sodov: delati v sodarni; v kleti urediti prostor za sodarno
nanašajoč se na sodarje ali sodarstvo: sodarski izdelki / sodarski mojster, pomočnik / sodarski les; sodarsko orodje
♦ agr. sodarska kljuka kovinska priprava za vstavljanje dna v sod; obrt. sodarski sveder sveder za vrtanje čepnih lukenj
obrt za izdelovanje, popravljanje sodov: učiti se sodarstva; sodarstvo in lončarstvo
ki vsebuje sodo: zliti v odtok vročo sodavo vodo / knjiž. postreči s torto in sodavo vodo sodavico, sodo
šumeča pijača iz vode, pod pritiskom pomešane z ogljikovim dioksidom: piti sodavico; naročiti malinovec s sodavico; steklenica za sodavico
1. odločitev sodišča o obravnavani sporni, kazenski zadevi na koncu sodnega postopka: objaviti, razglasiti sodbo; pritožiti se zoper sodbo; s sodbo razveljaviti
// besedilo s to odločitvijo: natipkati, podpisati sodbo / izročiti sodbo
2. star. sojenje, sodni proces: sodba še teče; voditi sodbo
3. rezultat umske dejavnosti, ki temelji na dojemanju, upoštevanju določenih dejstev in izraža odnos do česa: njegova sodba o dogodku, filmu je krivična, ostra, ugodna, utemeljena; sodba o kakovosti, resničnosti česa; sodba, da on marsikaj ve, se je izkazala za napačno / ne želim dajati političnih sodb o tem / izreči, napisati svojo sodbo o čem, kom / imeti o stvari svojo sodbo svoje mnenje, mišljenje
// kar posreduje, izraža tak rezultat umske dejavnosti: brati, slišati različne sodbe o kom
// miselno dejanje, na podlagi katerega tak rezultat nastane: varuj se prehitre sodbe; izpostavlja se sodbi ljudi, ki mislijo slabo o človeku; biti hiter, mil v sodbi / po moji sodbi je roman odličen
4. filoz. vsaka misel, ki je lahko ali resnična ali neresnična: ta stavek je jezikovna oblika sodbe; pojmi in sodbe
// stavek, ki to misel izraža: ta sodba je neresnična, toda slovnično pravilna
● ekspr. malemu narodu je bila pisana sodba in glasila se je na smrt odločeno mu je bilo, da bo uničen, da bo izumrl; knjiž. ne lastim si sodbe o tem vprašanju zdi se mi, da ne morem, nimam pravice presojati to vprašanje; ekspr. s tem dejanjem si je sam izrekel, podpisal sodbo je sam odločil, povzročil, da ga bo doletelo kaj slabega, neprijetnega; ekspr. narod si bo pisal sodbo sam narod bo sam odločal o sebi, svoji usodi; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. poklicati koga pred sodbo pred sodišče; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; ekspr. prepričan sem, da bo sodba zgodovine pravičnejša da se bo v prihodnosti pravičneje sodilo o določeni osebi, dejstvu
♦ filoz. kategorična, konjunktivna, pogojna sodba; pravn. izdati, izpodbijati, izreči sodbo; sodba se je izvršila takoj odločitev sodišča, zlasti kazen; obsodilna, oprostilna sodba; sodba je postala pravnomočna; sodba temeljnega, vrhovnega sodišča; rel. posebna sodba spoznanje in priznanje vrednosti in posledic lastnega življenja takoj po smrti; poslednja ali vesoljna sodba Kristusova sodba ob koncu sveta; zgod. črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3760
- 3761
- 3762
- 3763
- 3764
- 3765
- 3766
- ...
- 9486
- Naslednja »