Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
žvekálnik -a [tudi žvekau̯nikm (ȃ)
zool. prebavni organ navadno s hitinasto prevleko, v katerem se hrana drobi: žvekalnik kot del prebavnega sistema pri rakih
SSKJ²
žvekánje -a s (ȃ)
glagolnik od žvekati: žvekanje utrjuje zobovje
Celotno geslo Kostelski
žvekastžvềkast prid.
SSKJ²
žvekáti -ám nedov. (á ȃ)
1. žvečiti: žvekal je skorjico kruha / žvekati tobak / žvekati slamico gristi, grizljati
2. nar. cmokati, čofotati: voda mu je žvekala v čevljih; razmočena zemlja je žvekala pod nogami
    žvekajóč -a -e:
    žvekajoča zemlja
SSKJ²
žvenčáti -ím nedov., žvénči in žvênči; žvénčal in žvênčal (á í)
zastar. zvenčati: orožje žvenči
SSKJ²
žvènk1 žvénka in žvênka m (ȅ ẹ́, é)
1. oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: slišati tanke žvenke; šipa se je z žvenkom razletela
// žvenketanje: oddaljen žvenk kladiv; žvenk kovancev
2. nav. ed., ekspr. denar: popival je, dokler je bilo kaj žvenka; imeti dosti žvenka in cvenka
● 
kosa ima pravi žvenk glas ob udarcu po njej kaže na dobro kvaliteto
SSKJ²
žvènk2 medm. (ȅ)
posnema oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: žvenk, je zažvenketala razbita šipa
SSKJ²
žvénkati -am in žvênkati -am in žvenkáti -ám nedov. (ẹ̑; ȇ; á ȃ)
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe žvenkajo ob sunkih vetra / ekspr. drobiž je žvenkal v skrinjico žvenketaje padal
SSKJ²
žvénkelj -klja m (ẹ́)
nar. kembelj: zaslišati udarce žvenklja
Celotno geslo Kostelski
žvenkeljžvênkəlj -klja m
SSKJ²
žvenkèt -éta m (ȅ ẹ́)
oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kozarec se je z žvenketom razbil; žvenket razbitega stekla
// žvenketanje: iz sobe se je slišal žvenket kozarcev in pribora; v noč se je razlegal žvenket orožja in topot konj
SSKJ²
žvenketánje -a s (ȃ)
glagolnik od žvenketati: poslušati žvenketanje kovancev, kozarcev
SSKJ²
žvenketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kose so žvenketale; prazne steklenice so ob tresljajih žvenketale; streljali so, da so žvenketale šipe v oknih / koščki ledu so žvenketali po skalah žvenketajoč padali
// povzročati ostre, višje glasove zlasti z udarcem, trkom s čim: nestrpno je žvenketal z avtomobilskimi ključi; žvenketali so s kozarci in si nazdravljali
● 
ekspr. vedo, kje je treba žvenketati z denarjem kazati svojo premožnost; ekspr. žvenketati z orožjem groziti z vojno
    žvenketáje :
    kose so žvenketaje zadevale druga ob drugo
    žvenketajóč -a -e:
    kovanci so žvenketajoč padli na tla; roko je imela polno žvenketajočih zapestnic
SSKJ²
žvenkljánje -a s (ȃ)
glagolnik od žvenkljati: slišali so žvenkljanje orožja / žvenkljanje kravjih zvoncev zvončkljanje
 
ekspr. žvenkljanje z besedami izbrano, a vsebinsko prazno govorjenje
SSKJ²
žvenkljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo žvenketati: drobiž mu je pri hoji žvenkljal v žepu / kraguljčki so veselo žvenkljali zvončkljali
    žvenkljajóč -a -e:
    žvenkljajoči kovanci
SSKJ²
žvénkniti -em in žvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe v oknih so žvenknile zaradi sunka
// povzročiti oster, višji glas zlasti z udarcem, trkom s čim: žvenknil je z ostrogami / ekspr. žvenknila sta s kozarci trčila
SSKJ²
žveplálnica -e [tudi žveplau̯nicaž (ȃ)
agr. prostor za žveplanje: žveplalnica za hmelj
SSKJ²
žveplálnik -a [tudi žveplau̯nikm (ȃ)
agr. priprava ali stroj za prašenje vinske trte z žveplom v prahu: uporabljati žveplalnik / motorni, ročni žveplalnik
SSKJ²
žveplánje -a s (ȃ)
glagolnik od žveplati: žveplanje trt; škropljenje in žveplanje / žveplanje sodov / žveplanje vina
SSKJ²
žveplár -ja m (á)
delavec v proizvodnji žvepla: delo žveplarjev
Število zadetkov: 117000