Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dekarbonizácija -e ž (á)
metal. odstranitev, odvzem ogljika iz jekel in zlitin; razogljičenje: dekarbonizacija spojin
SSKJ²
dekarbonizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
metal. odstraniti, odvzeti ogljik iz jekel in zlitin; razogljičiti
SSKJ²
dekartelizácija -e ž (á)
odprava, odpravljanje kartelov: izvesti dekartelizacijo; politika dekartelizacije industrijskih podjetij
SSKJ²
dekatírati -am dov. in nedov. (ȋ)
tekst. odvzeti tkanini lesk s paro ali z vročo vodo: dekatirati blago
SSKJ²
dékavec -vca m (ẹ́)
pog. avtomobil ali motorno kolo nemške tovarne DKW: ima novega dekavca
SSKJ²
dékelce -a [dekəlce] s (ẹ̄)
star. dekletce: za roko je vodil neznatno dekelce; naše malo dekelce
SSKJ²
dékelski -a -o [dekəlski] (ẹ̄)
pridevnik od dekla: dekelska soba
SSKJ²
dékla -e ž (ẹ́)
stalno najeta ženska na kmetiji za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih delih: imajo deklo in hlapca; šla je (služit) za deklo k bogati hiši / kravja dekla ki skrbi za krave; velika dekla ki vodi druge dekle na kmetiji
● ekspr. bila je vsem za deklo vsem je morala streči, pomagati; star. božja dekla smrt
SSKJ²
dekláča -e ž (á)
nav. slabš. dekle: deklača z dolgimi nogami
SSKJ²
deklamácija -e ž (á)
1. umetniško podajanje (pesniškega) teksta na pamet: poslušati deklamacijo; izbrali so ga za deklamacijo na proslavi / zborna deklamacija / na sporedu sta bili dve deklamaciji
2. slabš. vzneseno, a vsebinsko prazno govorjenje: govornikove deklamacije; politična deklamacija
SSKJ²
deklamacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na deklamacijo: deklamacijski ritem / deklamacijski večer
♦ glasb. deklamacijsko petje petje, pri katerem se podajajo besede na način, ki je govor in petje hkrati
SSKJ²
deklamatívnost -i ž (ȋ)
deklamatoričnost, deklamatorstvo: patetika in deklamativnost
SSKJ²
deklamátor -ja m (ȃ)
kdor deklamira: nastopili so pevci in deklamatorji; dober deklamator / slabš. deklamatorji in demagogi
SSKJ²
deklamatóričen -čna -o prid. (ọ́)
1. ki se da deklamirati: lahke in deklamatorične pesmi / deklamatorični slog deklamatorski
2. slabš. vznesen, a vsebinsko prazen: izumetničena deklamatorična proza
SSKJ²
deklamatóričnost -i ž (ọ́)
slabš. vsebinsko prazna vznesenost: njegovi poeziji so očitali deklamatoričnost
SSKJ²
deklamátorka -e ž (ȃ)
ženska, ki deklamira: odlična deklamatorka
SSKJ²
deklamátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na deklamatorje: deklamatorski nastop / deklamatorski slog, ton / lažni deklamatorski patos
SSKJ²
deklamátorstvo -a s (ȃ)
slabš. vsebinsko prazna vznesenost: ustavni zakon naj bo brez puhlega političnega deklamatorstva / patetično in privzdignjeno deklamatorstvo našega igralca
SSKJ²
deklamíranje -a s (ȋ)
glagolnik od deklamirati: deklamiranje prve kitice mu je delalo težave / gostobesedno deklamiranje
SSKJ²
deklamírati -am nedov. (ȋ)
1. umetniško podajati (pesniški) tekst na pamet: učenec je zelo lepo deklamiral; deklamirati pesem, verze; deklamirati na proslavi / ekspr. tako zna, da kar deklamira
2. slabš. vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: deklamirati o pravici
Število zadetkov: 124554