Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
deklamovánka -e ž (á)
knjiž. pesem, namenjena za deklamiranje: deklamovanka in hejslovanska budnica
SSKJ²
deklamováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. deklamirati: deklamovati pesem / deklamuje o vzvišenih nalogah človeka
SSKJ²
deklarácija -e ž (á)
1. javna izjava, razglas, navadno o pomembnem vprašanju, položaju: objaviti, podati, predložiti, sprejeti deklaracijo / deklaracija o enakopravnosti / podpisati deklaracijo
// ekspr. izjava, razglas sploh: pravica do likovne kulture je le prazna deklaracija, če niso dane tudi možnosti; za mednarodno sožitje niso dovolj deklaracije o miroljubnosti in prijateljstvu
2. navedba podatkov o pošiljki: deklaracija pošiljke
♦ ekon. carinska deklaracija pisna izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini
SSKJ²
deklaracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na deklaracijo: deklaracijske teze
♦ zgod. deklaracijsko gibanje gibanje za konec vojne in samostojnost, ki ga je leta 1917 povzročila majska deklaracija
SSKJ²
deklaránt -a m (ā á)
kdor poda, predloži deklaracijo: podpisani deklaranti / carinski deklarant uslužbenec v podjetju, ki sestavlja carinske deklaracije
SSKJ²
deklaratíven -vna -o prid. (ȋ)
1. tak kot v deklaracijah: potrditi v jasni deklarativni obliki; deklarativne pesmi; pesnikova izpoved je včasih preveč deklarativna
2. ekspr. ki temelji na besedah, ne na dejanjih: problem se bo rešil z delom, ne z deklarativnimi nastopi; ti ukrepi so imeli zgolj deklarativen pomen
♦ pravn. deklarativna odločba odločba, ki le ugotavlja obstoječe pravno stanje
    deklaratívno prisl.:
    ne samo deklarativno, ampak tudi z delom je pokazal svojo zavest
SSKJ²
deklaratívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost deklarativnega: deklarativnost pesmi; programska deklarativnost / ekspr.: pri reševanju problema so ostali le pri deklarativnosti; papirnata deklarativnost
SSKJ²
deklaratóren -rna -o prid. (ọ̑)
pravn., v zvezi deklaratorna sodba sodba, s katero se obtožba zavrne:
SSKJ²
deklarírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. javno izraziti, razglasiti: deklarirati človekove pravice; stranka je deklarirala svoj program in nazor
// ekspr. izjaviti, razglasiti sploh: s temi besedami je deklariral svojo maščevalnost
2. navesti podatke o pošiljki: deklarirati tovor na ladji
    deklarírati se knjiž.
    izraziti naklonjenost čemu, opredeliti se: kongres se je deklariral za mir in koeksistenco
    deklaríran -a -o:
    deklarirana samoodločba
SSKJ²
deklasácija -e ž (á)
prehod iz določenega družbenega razreda v nižji razred: družbena deklasacija
SSKJ²
deklasíranec -nca m (ȋ)
1. deklasiran človek: plemiški deklasiranec; socialni deklasiranec
2. ekspr. moralno propadel človek: zablodil je med deklasirance londonskega predmestja
SSKJ²
deklasíranost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost deklasiranega: družbena deklasiranost intelektualcev
SSKJ²
deklasírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
preiti iz določenega družbenega razreda v nižji razred: obubožano plemstvo se je deklasiralo
    deklasírati trg.
    postaviti v nižji kakovostni razred: kontrolor je meso te vrste deklasiral
    deklasíran -a -o:
    deklasiran intelektualec; seznam deklasiranega blaga; ekspr. deklasirano dekle moralno propadlo
SSKJ²
deklè -éta s, im. ed. tudi ž, tož. ed. tudi dekléta (ȅ ẹ́)
1. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena: na vasi so se zbrali fantje in dekleta; razvila se je, zrasla je v lepo dekle; mlado, preprosto, veselo dekle; kmečko dekle; dekle, zrelo za možitev
// ekspr. neporočena ženska sploh: je še dekle; staro dekle
2. doraščajoča oseba ženskega spola: dekleta so v šoli mirnejša kot fantje
// pog. hči: mati je dekle bolj razvajala kot fanta; imajo več deklet; skrbela je za vzgojo svojih deklet
3. mlada neporočena ženska, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno fanta: ima dekle; predstavil je svoje dekle
4. nav. mn., pog., ekspr. ženska sploh: pri nas so v službi sama imenitna dekleta / kot nagovor kako je, dekleta
5. s prilastkom vlačuga, prostitutka: druži se z lahkimi, poceni dekleti; pocestno dekle / dekle na poziv prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv
SSKJ²
deklétce -a s (ẹ̑)
1. drobna, majhna deklica: pred izložbo je stalo suhljato dekletce in navdušeno opazovalo igrače; v naročju je držala dekletce s svetlimi laski
2. ekspr. dekle: njegova nevesta je plašno, rahlo dekletce
SSKJ²
deklétov -a -o (ẹ́)
svojilni pridevnik od dekle: dekletova veselost je prehajala tudi na druge
SSKJ²
déklica -e ž (ẹ́)
1. oseba ženskega spola do pubertete: v razredu so same deklice; zgubila se je štiriletna deklica; drobna deklica s črnimi kitkami; prostori, telovadba za deklice / ima dve lepi deklici majhni hčeri / včeraj se je rodilo pet deklic in trije dečki
2. ekspr. dekle: rad je dvoril prikupnim deklicam; odrasla je v lepo deklico / izbral si je že svojo deklico / morska deklica ženski podobno bajeslovno bitje, ki je od pasu navzdol riba
♦ etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki
SSKJ²
deklìč -íča m (ȉ í)
ekspr. dekle: bila je tak deklič, da se je vsak rad ozrl za njo; neugnan, živahen deklič / kot nagovor no, deklič, kam greš / take ni, kot je moj deklič
SSKJ²
deklíček -čka m (ȋ)
ljubk. deklica, dekle: ne cmeri se, saj nisi dekliček; največji dekliček v skupini se je opogumil in odgovoril; bila je vražji dekliček, kar bliskala je z očmi
SSKJ²
dekličevánje -a s (ȃ)
knjiž. udeleževanje v družabnem življenju deklet na vasi: mladi vdovi so očitali dekličevanje
Število zadetkov: 124554