Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
cajla ž, linea, verſta, zaila v'piſmi, ṡhnora
Pleteršnik
cȃjna, f. der Handkorb, Cig., Kor., Št.; — iz nem.; prim. kor.-nem. zane, Mik. (Et.); avstr.-nem. die Zaine = Handkorb.
Vorenc
cajna ž, F11, calathus, ena ſpletena zaina, korba, pleteniza; cophinus, korba, zaina, pleteniza; corbis, korba, jerbas, zaina; fiscus, zaina, koṡhul; postpomis, -dis, zaina, ali korba ṡa koinṡki gobez; qualus, -li, ena korba, ali zaina, v'kateri kokuſhi leṡhejo; quasillus, -li, ena zaina, ṡkuṡi katero ſe móṡht prezeja; scirpea, -ae, ena zaina; secariae sportae, terṡzhenizhne zaine, ali korbe; sporta, -ae, zaina, pleteniza, s'viter ſturjena, ali ſpletena; trygapus, -pi, zidilu, tá zaina ali korba, ṡkuṡi katero ſe droṡhje prezejajo
Besedje16
cajna sam. ž ♦ P: 1 (MD 1592)
Celotno geslo Kostelski
cajna ► ˈcaːn’a -e in ˈcaːi̯n’a -e ž
Pleteršnik
cȃjnarica, f. kladivo, s katerim se železo cajna, Gor.-Valj. (Rad); — prim. cajnati.
Pleteršnik
cȃjnati, -am, vb. impf. železo c., Stabeisen machen, das Eisen zu Zainen verarbeiten, zainen; — iz nem.
Pleteršnik
cȃjnica, f. dem. cajna; das Handkörbchen.
Vorenc
cajnica ž, F4, quasillus, -li, ena zainiza ṡa vretena; scirpiculus, -li, ena verſha, ena zainiza s'bizhovja; sportula, -ae, zainiza; surpiculus, -li, ena is bizhovja zainiza
Celotno geslo Kostelski
cajnica ► ˈcaːi̯n’ca -e ž
Celotno geslo Kostelski
cajnja gl. cajna
Prekmurski
càjt -a m
1. čas, neomejeno ali omejeno trajanje: Idö vrêmen, cajt AIN 1876, 42; Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73, BKM 1789, 314; Da nam je pa 'se czajt odhájati, záto proſzi SIZ 1807, 37; i v-tom cájti itak eden mládi szin na trónus sztôpo AI 1875, kaz. br. 3; odetoga cajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8; i lagoji czájt netou'si KOJ 1845, 30; pren. Dáj mi pomoucs v-ſztiſzkávanyi, Czajt je ſzmilenoſzti BKM 1789, 320; Czajt je ſzmilenoſzti SŠ 1796, 124
2. v predložnih zvezah: Docajta szam jasz za volo priaznivoszti kricsao AIP 1876, br. 1, 7; Csi [ga] nepravicsno i pred czajtom na moko i ſzmrt oſzoudimo KŠ 1754, 55; priſao ſzi ſze pred czajtom mantrati ná ſz KŠ 1771, 27; Pred czajtom nikoga, naj bole pa düſevne paſztére, ne ſzoudmo KŠ 1771, 495; ka sze naj na palinko ne navádi, ár eto ga pri cajti predčasno zaprávi AIP 1876, br. 5, 7; proszim pri cájti na znánye dati, ki naprêplácsati 'zelejo AI 1875, kaz. br. 8; Etak je moj 'sitek, Mino je priczájti SŠ 1796, 110
Vorenc
cajt m, F10, chordus, -a, -um, kateri je dolgu po pravim zaitu rojen; intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim zhaſſi; maturatè, hitru, per zaiti; maturè, per zaiti, ṡgudai; poma praecocia, per zaiti ṡreila jabulka; tempestas, -tis, vremè, vihár, zhaṡ, ali zait; tempestivitas, pravi zait; temporibus obedire, ſe po zaitu oberniti; traductio temporis, tega zaita pregnanîe; uvae precociae, per zaitu ṡreilu groṡdje; prim. pricajti 
Svetokriški
cajt -a m čas: Zait im. ed. je govorit, zajt im. ed. je tudi malzati ǀ kuliku nenuznih, neurednih misli zhloveku noter pade ob zaitu mest. ed. te Svete molitue pred cajtom prezgodaj: nijh starishih truplu restargajo, inu pred zajtam or. ed. pod semlo per pravjo pri cajti/u 1. pravočasno: Duhouni per zaiti je bil sazhel na ſmert mislit ǀ ludje na leto uro per zajti mislio ǀ tuoje nijve per zajtu s'oriesh, oſejesh, poshajniesh 2. zgodaj: dokler nej bilu sgona ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli de bi s. Maſhe neſamudilj ǀ Ali nikar li jeſt, inu Seſtre, Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti, inu nikar klagovati, dokler Gospud Bug je njega taku perzejti is tiga ſvejta poklizal ← nem. Zeit ‛čas’; → čajt, → cas
Vorenc
cajtek prid., maturatus, -a, -um, ṡrél, inu zaitik biti
Celotno geslo Kostelski
cajtenge ► ˈcaːi̯tėŋge -tėŋk ž mn.
Svetokriški
cajtinge -ting ž mn. novice: Oh kaj s' ene veſſele zajtinge im. mn. ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ zhe hozhete grund moyh dobrih zajtinh rod. mn. vejdit ǀ hude, inu strashne zajtinge tož. mn. ſim perſilen tebi osnanit ǀ Dobre zaitinge tož. mn. perneſſem tebi ← star. nem. Zeitung ‛novica’; → čajtinge
Vorenc
cajzeljc m, F4, acánthis, -dis, zaiselz; zaiselz, acanthis, -dis; ligurius, en zaiṡelz; zaiselz, ligurius
Besedje16
cajzlica sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje16
cakati gl. čakati ♦ P: 1 (TC 1550)
Število zadetkov: 188711