Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
bẹlíka, f. neko jabolko, v Brkinih-Erj. (Torb.).
Prekmurski
bélika -e ž bela žival: Za nyôv ide bêlika KAJ 1870, 171
Pleteršnik
bẹlíłən, -łna, adj. zum Bleichen gehörig, Cig.
Pleteršnik
bẹlȋłnica, f. die Bleichanstalt, DZ.
Pleteršnik
bẹlílọ, n. 1) die weiße Farbe, das Weiß, Cig. (T.); die Tünche: b. se obleta, lušči, Cig.; — die weiße Schminke, Cig.; — 2) das Tünchen; — das Bleichen, die Bleiche.
Pleteršnik
bẹlȋn, m. 1) der Kakerlak (Albino), Cig.; — 2) ein weißes Thier männlichen Geschlechtes, C.; — weißer Hund, Cig., C., Mik.; — der Schneehase, Cig.; — weißer Ochs, C.; — der Weißling: glogov b., der Baum- oder Heckenweißling (pieris crataegi), kapusov b., der Kohlweißling (p. brassicae), repni b., der Rübenweißling (p. rapae), repični a. ogrščični b., der Rübesaatweißling oder Grünader (p. napi), Erj. (Ž.); — 3) = sneg: Belin, oj skopni že, LjZv.
Celotno geslo Kostelski
belin ► ˈbilin -a m
Pleteršnik
bẹlína, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Meg., Jan., Mik.; — 2) eine Traubenart, Št., Dol., v Brkinih-Erj. (Torb.), weißer Heunisch, Vrtov. (Vin.), Trumm.; laška b., ahornblättriger Wippacher, (Trumm.); — 3) das Splintholz, V.-Cig., Cig. (T.); — 4) prvo žganje, der Lutter, V.-Cig., Gor.; — 5) = svinčena bel, C., Levst. (Nauk); — 6) das Weißzeug: prodajalnica beline in platna, Jurč.; (das Leinzeug, Cig.); — 7) eine Augenkrankheit: der graue Star, Mur.
Pleteršnik
bẹlȋnəc, -nca, m. = belin 1), Jan.
Pleteršnik
bẹlȋnka, f. neka hruška, Z.
Pleteršnik
bẹlȋnščak, m. neka vinska trta, SlGor.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
bẹlíš, m. = beležen na drevesih, (beliž) Jan.
Pleteršnik
bẹlíšče, n. die Bleichstätte.
Pleteršnik
bẹlíšiti, -im, vb. impf. bezeichnen, Pohl.; — prim. beliš.
Pleteršnik
bẹlȋtəv, -tve, f. das Weißen; — das Bleichen.
Pleteršnik
bẹ́liti, -im, vb. impf. 1) weißen, tünchen: b. hišo, sobe; danes belimo, heute sind wir mit dem Tünchen beschäftigt; — weiß schminken, Cig.; — beschönigen, Cig.; — 2) bleichen: platno b.; — glavo si b. s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; skrbi nas ne bodo dalje trle in belile, Ravn.; — 3) glühend machen; železo b.; weiß sieden: srebro b., Cig. (T.); peč b., heiß machen, C., Polj., jvzhŠt.; — b. koga, zum Zorne reizen, C., Z.; — 4) schmalzen, fetten: jedi b.; delo beli vse jedi, Jan. (Slovn.); resnice b. komu, jemandem derb die Wahrheit sagen, Cig., M.; — 5) abbasten, abrinden: kolje, trte, smreke b., C., BlKr., jvzhŠt.; koruzo b., schälen, BlKr.; — die Haut abziehen, schinden: kozla, jagnje, padnino b., Z., BlKr.; — jemanden schinden, betrügen, C.; — 6) b. se, weiß schimmern, C.; gore se bele, Zora; — beli se, es zieht ins Weiße, Cig.
Prekmurski
béliti -im nedov.
1. beliti, pokrivati z beležem: Moka Tvoja li náſz bêli BRM 1823, 63
2. delati skrbi: Zdaj szo pá Erdélci glávo Rudolfi belili KOJ 1848, 86
Vorenc
beliti1 nedov., F10, abare, beiliti; albarium, bélenîe, karkuli béli, ali ṡzhim ſe béli; albicare, beiliti; candefacere, beiliti, beilu ſturiti; candificare, beiliti; dealbare, pobéliti, béliti, plaihati; fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti, ſuknu vala, platnu beili, ali plaiha; gypsare, s'tako ṡemló narejanîe, inu béliti, ali délati; tector, -oris, eden kateri en ṡyd fraiha, ali beili
Vorenc
beliti2 nedov., decorticare, drevje lupiti, béliti, ẛhkorjo doli dréti, olupiti
Besedje16
beliti [delati belo/svetlo] glag. nedov. ♦ P: 3 (DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Število zadetkov: 191713