Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Črnovrški
urezniti
Pleteršnik
urẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad urezati.
Pleteršnik
úrhovica, f. der Gamander (teucrium), Medv. (Rok.).
Pleteršnik
úrhovka, f. neka breskva (zori o sv. Urhu), Ip.-Erj. (Torb.).
Svetokriški
Urias -a m osebno lastno ime Urija: kakor je bil odgovuril Vrias im. ed. Davidu ǀ Kakor Vriaſs im. ed., kateri nej hotel damu h'svoy sheni pojti ǀ saſtopi boboy Vriaſa rod. ed. ǀ David presheſtvu s' Berſabeo sazhne tribat, inu nje Moſha Vriaſa tož. ed. ſturi vbit ǀ on je presheſtvu s' Bersabeio tribal, nye mosha Vriasa tož. ed. puſtil ubyti, vener nebeſſa ſi je sashlushil Urijá, lat. V Urias (SP 2 Sam 11,3)
Prekmurski
Uriášov -a -o prid. Urijev: Dávid Kráo je pa poroudo Salamona zUriáſove 'zené KŠ 1771, 4
Pleteršnik
ȗrica, f. dem. ura; 1) eine kleine Uhr; — 2) das Stündchen.
Besedje16
urica sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)
Celotno geslo Kostelski
urica ► ˈvüːrca -e ž
Celotno geslo Kostelski
uričica ► ˈvüːrčėca -e ž
Pleteršnik
urídati, -am, vb. pf. lenkend die Richtung geben: u. voz, C.
Celotno geslo Kostelski
urihtati ► vˈriːxtat -an dov.
Svetokriški
Urijel -a m osebno lastno ime Urijel: Se samore perglihat Angelu Vrielu daj. ed. (III, 191) Úrijel, angel, ki ga omenja apokrifna Knjiga o Enohu.
Svetokriški
Urijev -a prid. Urijajev: sastopi de je Bersabea Vrjava im. ed. ž shena (I/2, 108) ǀ Ti ſi vſel Vrjavo tož. ed. ž sheno, inu ſi ga puſtil vmorit (I/2, 9) → Urias
Celotno geslo Kostelski
urin gl. celina2
Pleteršnik
úriti, ȗrim, vb. impf. 1) in der Geschmeidigkeit, Fertigkeit üben, einüben; u. telo, um; u. vojake; u. se, sich üben: u. se v govorjenju; — 2) beschleunigen, Cig., M.; — 3) zeitigen, C.; — brüten, hecken, Kras-Cig.; ptica mlade uri (= godi), C.; — 4) u. se, günstig sein, Jan.; polju se dež uri, Z.; letos se nam je za mrvo dobro urilo, heuer hatten wir beim Einbringen des Heues günstiges Wetter, das Wetter hat uns dabei begünstigt, Gor.-M.; — dobro se mu uri, es geht ihm wohl, Mik.; — praes. úrim, Cv.
Besedje16
uriti glag. nedov. ♦ P: 2 (*P 1563, TfC 1595)
Pleteršnik
úrjenje, n. 1) das Üben; — 2) das Hecken, das Brüten, Cig.
Celotno geslo Kostelski
urlavb gl. orlab
Pleteršnik
urmeníca, f. = bezgavka 3), eine geschwollene Lymphdrüse am Halse, Podkrnci-Erj. (Torb.); ("podstava utegne biti laška beseda: vérmine, f. črv, ker mislijo morebiti, da je v bezgavki črvič ali ogrec, kakor po navadi v mnogih tacih buškah", Erj. [Torb.]).
Število zadetkov: 198894