Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
lágodnjak, m. = lagodnik, SlGor.
Celotno geslo Sinonimni
lagódno nač. prisl.
izraža, da se dejanje opravlja brez truda, prizadevanja
SINONIMI:
ležerno, neprizadevno, pog. komodno, knj.izroč. lagotno, knj.izroč. z lagodnostjo
Celotno geslo Sinonimni
lagódnost -i ž
dejstvo, da kaj poteka, se dogaja brez truda, prizadevnostipojmovnik
SINONIMI:
ležernost, pog. komoditeta, pog. komodnost, knj.izroč. lagoda, knj.izroč. lagota, ekspr. neprizadevnost, star. zložnost
GLEJ ŠE SINONIM: lagodje
GLEJ ŠE: lagodno
Pleteršnik
lágoj, adj. schlecht, gering, C.; — böse, ogr.-Mik., C. (Vest.); lagoja mačeha, Npes.-Vraz.
Pleteršnik
lagǫ̑j, m. der Lärm, das Geschrei, Cig., Jan., Gor.; lagoj zagnati, Z.; l. gnati, SlN.; lagoje delati, Gor.
Prekmurski
làgoji -a -e prid. slab, hud: Erköltselen; lagoji -a -o KOJ 1833, 155; i ſzád nyegov lagoji KŠ 1771, 40; nikákſa lagoja voda TF 1715, 31; Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8; lagoje drejvo pa lagoji ſzád prináſa KŠ 1771, 22; Eto leto za nász verte lagoje bilo AI 1875, kaz. br. 7; Ki sze na lagoje obrné, od toga odevcsiti je tesko AI 1875, kaz. br. 7; Zamán hvála lagoje ſztvári KŠ 1754, 50; lagoji ſzád prináſa KŠ 1771, 22; Kára lagojo prosnyo KŠ 1771, 751; Ki lagoje ſzrczé ká'se KM 1790, 18; vlagojem i v dobrom vrejmeni KŠ 1771, 433; csi ſzo hüdi, lagoi Vládniczke KŠ 1754, 34; Lagoje ribe KŠ 1754, 131; za volo tákſi lagoji lüdi KŠ 1754, 196; ali jasz szamsze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; Ar vſzáki, ki lagoja dela csini KŠ 1771, 272; naj jo za lagoje lidi krédi má AI 1875, kaz. br.
lagojéjši in lagojéši -a -e slabši, hujši: Csi ſze pa ſto za laſztivne ſzvoje ne ſzkrbi, od nevernoga je lagojejſi KŠ 1771, 640; ka je zemljé pôv vsigdár lagojesi AIP 1876, br. 3, 8; drügi dén ſzo to lagojejso náklado vö zlücsali KŠ 1771, 425; oprvim dobro vino polo'zi pred goſzti, i gda ſzo ſze napójili, teda to lagojejſe KŠ 1771, 269; Zdaj za hercegovinánce lagojese AIP 1876, br. 4, 3
nájlagojéši -a -e najslabši: Jáko varno hodi po najlagoješi i nevarnejši potáj AI 1878, 14
làgoji -a -e sam. slabi: ſterekoli ſzo najsli, i dobre i lagoje KŠ 1771, 72
Pleteršnik
lágojina, f. die Schlechtigkeit, ogr.-M., C.
Prekmurski
lagojína -e ž hudobija, zlo: Gonoszág; hüdouba, lagojina KOJ 1833, 157; Tak vu etoj szlovenszkoj rêcsi lagojina korén je lagoj AIN 1876, 70; lagojine nečini BJ 1886, 47; naj sze rano nezalübijo vu lagojine KOJ 1845, 13
Pleteršnik
lagojǫ̑ča, f. die Schlechtigkeit, die Bosheit, C., ogr.-Valj. (Rad).
Prekmurski
lagojóuča -e ž slabost, hudobnost: niti vu kváſzi hüdoube i lagojoucse KŠ 1771, 498
Pleteršnik
lagom, praep. = razen, BlKr.-DSv.
Pleteršnik
lȃgoma, adv. = polagoma, Cig.
Pleteršnik
lágost, f. die Leichtigkeit, C.
Pleteršnik
lágot, f. die Bequemlichkeit, die Gemächlichkeit, Jan., C.; z lagotjo, Cig.; z lagotjo smo delali, Vrsno, Lašče-Erj. (Torb.); stara, dobro uglajena steza lagoti, Zv.
Celotno geslo Sinonimni
lagôta -e ž
GLEJ SINONIM: lagodje, lagodnost
Pleteršnik
lagóta, f. 1) = legota, die Leichtigkeit, die Bequemlichkeit, Jan., C., Bes.; — 2) die Schlechtigkeit, die Bosheit, C., Mik., ogr.-Valj. (Rad).
Prekmurski
làgota in lagóuta -e ž slabost: Ednok, gda vöpreminémo, Táosztávimo vszo lagoto KAJ 1848, 263; Napunyeni lagoutov KŠ 1771, 449
Celotno geslo Sinonimni
lagôten -tna -o prid.
GLEJ SINONIM: lagoden, lahkoten
Pleteršnik
lágotən, -tna, adj. bequem, Jan.
Pleteršnik
lagotica, f. die Schlüsselblume (primula veris), C.
Število zadetkov: 263963