Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
làdica -e ž skrinjica: Ladicza KMS 1780, A2b; nej je ſzlobodno vrcsi vu czérkevno ladiczo, ár je krvi czejna KŠ 1771, 93; Ete ricsi je gúcsao Jazus pri ladiczi KŠ 1771, 292
Prekmurski
Ladíslav -a m Ladislav: Szvéti Ladiszlav Krao KOJ 1848, 22
Prekmurski
ladìti se -ím se nedov. hladiti se: Poszlanci sze kôplejo, ali sze v-szénci ladijo AIP 1876, br. 8, 1
Prekmurski
ládja -e ž čoln, ladja: dabi ſze ládja pokrivala od válovja KŠ 1771, 26; okoli vöre ſzo ládje trtyé pretrpeli KŠ 1771, 635; I vöidoucsi zládje Peter KŠ 1771, 49; I gda bi on ſztoupo vu ládjo KŠ 1771, 26; Onedva ſzta pa preczi tá nihála ládjo KŠ 1771, 12; vido je drüga dvá brata vládji KŠ 1771, 12; I vido je dvej ládji ſztojécsivi KŠ 1771, 179; Ovo i ládje, kakſté velike ſzo KŠ 1771, 750; i trétyi táo ládj je ſzkvarjeni KŠ 1771, 781; Sztoupivſi pa vu edno ti ládj, ſtera je bila Simonova KŠ 1771, 179; I vſzáki ravnács i vſza na ládjaj bodoucsa vno'zina KŠ 1771, 799
Prekmurski
ládjar -a m čolnar, mornar: okoli pou noucsi ſzo ſtimali ládjarje, ka ſze nyim pribli'záva nikſa dr'zéla KŠ 1771, 425
Prekmurski
ládjica -e ž ladjica, čolniček: I erkao je ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109; pren. Nedáj potopiti ládjicze tvoje BKM 1789, 333
Prekmurski
làganje -a s laganje: zlaganyem ino zvakanyü-vanyem KŠ 1754, 17; Ne obsálim váſz Niti z-laganyem BRM 1823, 401
Prekmurski
lagàti lážem nedov. lagati: Lagati Hazudni KM 1790, 95; vkom je nemogoucse lagati Bougi KŠ 1771, 680; Na pitanye Vucsitela nej lagati KOJ 1848, 10; nescsem Dávidi lagati TA 1848, 74; iſztino právim vu Kriſztuſi i ne lá'zem KŠ 1771, 636; ali doſzta la'se KM 1790, 16; lá'zemo i ne csinimo iſztino KŠ 1771, 726; ne la'zmo i ne vkanyüjmo KŠ 1754, 16; Nigdár ne la'simo KM 1790, 8; ne hválte ſze i ne la'zte prouti iſztini KŠ 1754, 39; kaibiſze mi ne lagali TF 1715, 13; Nei ſzi lagao lidém KŠ 1771, 353
lagajóuči -a -e lagajoč: Hüdovolen Vid zdaj pá ogeny razgrene, Králi lagajoucs KOJ 1848, 21
lažéči -a -e lagajoč: i gucsali bodo vſzo hüdo rejcs prouti vám la'zécſi KŠ 1771, 14
Prekmurski
láger -a m taborišče: Eugenius Herceg tam v-gousztoj megli vdári nad törszki láger KOJ 1848, 106
Prekmurski
làgev -gva m sod: Vas Lagev KMS 1780, A9b; Lagev Hordó KM 1790, 95; Záto je Goſzpodár lagev zvrtati dáo SIZ 1807, 33; Vino sze z-grôzdja prêsa, i v-lagvê dr'zi KAJ 1870, 46
Prekmurski
lagóča -e ž hudobija: grêh je velika lagôcsa AIN 1876, 28
Prekmurski
làgoji -a -e prid. slab, hud: Erköltselen; lagoji -a -o KOJ 1833, 155; i ſzád nyegov lagoji KŠ 1771, 40; nikákſa lagoja voda TF 1715, 31; Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8; lagoje drejvo pa lagoji ſzád prináſa KŠ 1771, 22; Eto leto za nász verte lagoje bilo AI 1875, kaz. br. 7; Ki sze na lagoje obrné, od toga odevcsiti je tesko AI 1875, kaz. br. 7; Zamán hvála lagoje ſztvári KŠ 1754, 50; lagoji ſzád prináſa KŠ 1771, 22; Kára lagojo prosnyo KŠ 1771, 751; Ki lagoje ſzrczé ká'se KM 1790, 18; vlagojem i v dobrom vrejmeni KŠ 1771, 433; csi ſzo hüdi, lagoi Vládniczke KŠ 1754, 34; Lagoje ribe KŠ 1754, 131; za volo tákſi lagoji lüdi KŠ 1754, 196; ali jasz szamsze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; Ar vſzáki, ki lagoja dela csini KŠ 1771, 272; naj jo za lagoje lidi krédi má AI 1875, kaz. br.
lagojéjši in lagojéši -a -e slabši, hujši: Csi ſze pa ſto za laſztivne ſzvoje ne ſzkrbi, od nevernoga je lagojejſi KŠ 1771, 640; ka je zemljé pôv vsigdár lagojesi AIP 1876, br. 3, 8; drügi dén ſzo to lagojejso náklado vö zlücsali KŠ 1771, 425; oprvim dobro vino polo'zi pred goſzti, i gda ſzo ſze napójili, teda to lagojejſe KŠ 1771, 269; Zdaj za hercegovinánce lagojese AIP 1876, br. 4, 3
nájlagojéši -a -e najslabši: Jáko varno hodi po najlagoješi i nevarnejši potáj AI 1878, 14
làgoji -a -e sam. slabi: ſterekoli ſzo najsli, i dobre i lagoje KŠ 1771, 72
Prekmurski
lagojína -e ž hudobija, zlo: Gonoszág; hüdouba, lagojina KOJ 1833, 157; Tak vu etoj szlovenszkoj rêcsi lagojina korén je lagoj AIN 1876, 70; lagojine nečini BJ 1886, 47; naj sze rano nezalübijo vu lagojine KOJ 1845, 13
Prekmurski
lagojóuča -e ž slabost, hudobnost: niti vu kváſzi hüdoube i lagojoucse KŠ 1771, 498
Prekmurski
làgota in lagóuta -e ž slabost: Ednok, gda vöpreminémo, Táosztávimo vszo lagoto KAJ 1848, 263; Napunyeni lagoutov KŠ 1771, 449
Prekmurski
làgov -a -o prid. hud, slab: i szükali szo sze, kak lagov lok TA 1848, 64; O lagov sors, morem idti AIP 1876, br. 3, 7; Ár što je lagov je dobre rêči nêvrejden BJ 1886, 5; Ti lagovi lüdi példe ti ne lübi SŠ 1796, 63
Prekmurski
lagovía -e ž hudobija: Vnôga lagovia i blázna noria Zalêva szrdcze moje KAJ 1848, 45
Prekmurski
làgovo prisl. slabo: csi bár szo nase solé te escse zadoszta lagovo bilé vu réd vzéte AI 1875, br. 2, 6
Prekmurski
làjanje -a s lajanje: Z-nocsnoga szna ga li pesz zbüdi gdate z-lajanyem KAJ 1870, 140; Mesárski pes šteri bojéča teléta z lajanjom goni AI 1878, 8
Prekmurski
làjati -am nedov. lajati: Ugatni; lajjati KOJ 1833, 178; pesz laja AIN 1876, 24; lajajo kak pszi, i okôli drcsejo po várasi TA 1848, 47
Število zadetkov: 35705