Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
Nojona ž zemljepisno lastno ime Noyon: Calvin, kateriga v' tem meſti Noiona shiviga ſò imeli ſeshgati (IV, 18) Noyon, mesto v frc. Pikardiji, kjer se je 1509 rodil Janez Kalvin.
Svetokriški
Nonus -a m osebno lastno ime Nonus: en dan je shlishala Svetiga Nonuſa tož. ed. ſhkoffa pridiguat (V, 13) Sv. Nónus, škof v Edesi
Svetokriški
nor -a prid. neumen, nespameten: ſvejt bo djal, de ſi nor im. ed. m ratal ǀ Ta nepametni, inu nori im. ed. m dol. zhlovik prelomi tu sapuvid Boshio ǀ ſe je dershala, kakor de bi preproſta, inu nora im. ed. ž bila ǀ de bi nebili, kakor une nore im. mn. ž Divize ǀ je mene, perſilila mojga noriga tož. ed. m ži. Mosha vſeti ǀ po vashih sheljah, inu nori mest. ed. ž glavi ǀ nebodite taku nori im. mn. m, inu nagli, kako uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik ǀ nebodimo taku preprosti, inu norij im. mn. m kakor je bil uni kateri ſe je bil salubil v'kamenitni pild ǀ Ah nory im. mn. m, inu nepametni ludie ǀ ſebò taiſtimu godilu, kakor unem norem daj. mn. Divizam ← nem. Narr ‛norec, norčav človek’
Svetokriški
Norbertus -ta m osebno lastno ime Norbert: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Norbertus im. ed. ǀ Kakor je skuſil Hermanus Ordna S. Norberta rod. ed. ǀ letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant … S. Norbertu daj. ed. eno belo ſuknio Sv. Nórbert (1080/82–1134), redovni ustanovitelj
Svetokriški
norčast prid. neumen, nespameten: Zhe vſamem eniga mladiga bo norzhaſt im. ed. m, inu morebiti bo ſapravil letu kar mu bom pernesla (V, 83) → norec
Svetokriški
norčevati nedov. noreti: n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat, uſe s'kuſi bi norzhvala del. ed. ž, fatala, inu vaſsuvala (I/1, 34 s.) ǀ objeſtnu ſo ſe ſmeiali, skakali, inu norzuali del. mn. m okuli skrinie (V, 370) → norec
Svetokriški
norčija -e ž norčija, norost: Paulus je djal, de modruſt tiga ſvejta, je norzhia im. ed. pred Bugam ǀ vekshi nepameti, inu norzhje rod. ed. na ſvejtu nemore biti ǀ kateri ſe nepoverneio k' norzhii daj. ed. ǀ k' tej pervi norzhy daj. ed., inu hudobnoſti ſe ſo povernili ǀ Nikar nedopernashaj tajſto norzhio tož. ed. ǀ v'shali, v'glumi, v'ſmehi, inu v'norzhij mest. ed. tu S. Ime v'vſta vſame ǀ naſhe norzhie im. mn., inu lushti nam ſo preshle ǀ Aku hozhete ſe pogovariat, ſe ſmejati, inu norzhie tož. mn. tribat ǀ obena jesa, obena shalost, obenu pyanſtvu zhloveka v' takuſhne norzhije tož. mn. neperpravi, kakor lubesan ǀ raiſhi norzhje tož. mn., inu fabale, kakor to Boshjo resnizo poshlushaio ǀ nespodobnu, s' ſmeiham, s' norzhiamy or. mn., pres pohleunoſti, inu andohti v' Zirkuah, per porceſſiah ſe dershè → norec
Svetokriški
norec -rca m neumnež, nespametnež, norec: Pravi de je norz im. ed. ta kateri eno moshno danariu najde, ter po vſyh zerkvah puſti oſnanit, de edn yh je nashal ǀ Ta katiri ſe opyani ſama volnu norz im. ed. rata ǀ pravite de je bil en norez im. ed. ǀ En norzh im. ed. ſodi, de vſy ti drugi ſo norzy ǀ norssko kappo mu smala, ter ga k' norzu daj. ed. ſturj ǀ obedn n' hozhe sa norza tož. ed. shtiman biti ǀ ludje njega ſa norzha tož. ed. dershè ǀ vſij bi njega sa noza tož. ed. dershali ǀ Takushni norzi im. mn. ſo nekateri greshniki, inu greshinze ǀ vſy ti drugi ſo norzy im. mn. ǀ Shiher takorshnem ſe rezhe, de ſò norzhi im. mn. ǀ Puſt … Prasnik teh norzou rod. mn. ǀ kulikain takorshnih norzau rod. mn. ſe ſnaide ǀ Oh kulikajn norzu rod. mn. bo ratalu ta try dny ǀ raishi ſi dal Loterzam, norzam daj. mn., pſſam, kakor pak petleriam ǀ ludje ſo yh sa norze tož. mn. dershali ǀ s'norzmy or. mn. ijh je ſmerjal → nor
Svetokriški
noreti nedov. zabavati se, noreti: celli puſt je vshemah hodel, inu noril del. ed. m (V, 181) ǀ ony ſo tebe bugali, kir ſo lebali, pyanzhuali, pleſſali inu noreli del. mn. m (V, 163) ǀ potle nej vidil, de bi noreli del. mn. m (V, 166) → nor
Svetokriški
norica -e ž neumnica, norica: ona je bila ena velika noriza im. ed., de tulikain je terpela ǀ Norizha im. ed. nevejsh, de resnizo vſy ſaurashio ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo tož. ed. dershale ǀ Vne neſrezhne Divize, katere tudi S. Mattheush norize im. mn. imenuje ǀ Takorshnih norzou, inu noriz rod. mn. danashni dan tudi ſe yh veliku naide ǀ mosh jo sazhne s' norizami or. mn. ſmerjat → norec
Svetokriški
noricenski -a prid. noriški: v' tej desheli Noricenski mest. ed. ž venem tergi je bil en velik ogin vun pershil (III, 275) → Norikum
Svetokriški
Norikum zemljepisno lastno ime Norik: Ceſſar Diocletianus, inu Maximinus ſo bily poslali ſvoje Rihtne hlapze v' to deshelo Noricum im. ed. imenovano (III, 271) Nórik, rimska provinca med Innom in Donavo
Svetokriški
norost ž neumnost, nespametnost, norost: Vasha modruſt je noruſt im. ed. ǀ Pred poſvejtno modruſtio je letu noruſt im. ed., pred Bugam pak je modruſt ǀ S. Hieronymus nerble zhes noruſt tož. ed. tyh shentuavizou je klagoval → nor
Svetokriški
norski -a prid. 1. neumen, nespameten, nor: Poshlushai ti norski im. ed. m folk, kateri nimash ſerza ǀ Leta je norska im. ed. ž pamet, skuſi pyanoſt, inu poshreshnoſt ſe perpraulat h' poſtu ǀ shena kaj norskiga rod. ed. s shelj ǀ Se je zhudil tej norski daj. ed. ž proshni Moiſes ǀ vy pak drugiga neyſzhete, ampak poſvejtnu, inu norsku tož. ed. s veſſelje ǀ Nad leto nyh norsko or. ed. ž pametio ſe je zhudil Krajl David ǀ Norske im. mn. ž, inu lashnive ſo bile lete huale ǀ de taiſte norske tož. mn. ž/s, inu nesramna della bote ble shiher dopernashali 2. norčevski: je verhi njegove glave eno norsko tož. ed. ž kappo smalal ǀ na glavo eno norssko tož. ed. ž kappo mu smala ǀ v' norskim mest. ed. m guantu je bil smalan ǀ katiri ſe shemio, inu v' norskih mest. mn. gvantah okuli ſe klatio → nor
Svetokriški
norsko prisl. neumno, nespametno: kar ſo drugi ſtari Philoſophi djali od Boga meni zhudnu, inu norsku naprej pride (V, 46) ǀ kadar gnado boshio sgubish, bi taku norsku neandlala (V, 341) ǀ de bi edn ble nanuznu, inu norsku ſvoj shaz savergil (V, 374) → norski
Svetokriški
nos -a m nos: ampak de nyh nuſs im. ed., nyh urat, nyh perſy ſo raunu kakor en Turrn ǀ nuſſ im. ed. bo dishal taiſti nebeski lepi duh ǀ Nus im. ed. bo en taku lep duh pozhutil ǀ vſaketeri ſvoj pushilz vſame, na naglem k'noſſu daj. ed. pertiſne ǀ Phisonomiſti pravio de dolh nuſs tož. ed. imeti, je snamine, de taisti zhloviK je pameten ǀ nekatere dny imam nuſs tož. ed. ſapert, de nezh nemorem dishati ǀ kadar edn poſtavi na nuſſ tož. ed. selene shpegle, taku vſe kar gleda, inu vidi, selenu njemu naprei pride ǀ Mocedonary nej ſo ſmeli ſe s'mejsta ganiti, nikar nauſs tož. ed. vſekant
Svetokriški
noseč -a prid. noseč: Ena ledig perſona je noshezha im. ed. ž, ali pak ima pankerta ǀ katera takrat je bila noſsezha im. ed. ž ǀ gdu je leta noſezha im. ed. ž shena ǀ ſe je bil reſerdel zhes to Vduvo Tamar, Kadar je bil saſhlishal de je noſezhà im. ed. ž ǀ sa valde dirjete, inu druge nespodobne rezhy eni noſſezhi daj. ed. ž sheni dopernashate ǀ kadar bi ſe permirilu, de edn bi udaril eno noſezho tož. ed. ž sheno ǀ je bil ſvoio sheno noſhezo tož. ed. ž s'nogò ſunil ǀ glihi vishi shene noſezhe im. mn. ž, inu dojezhe, letem nej sapovedanu ſe poſtit Zapisi, ki kažejo na nošeča, so nastali po asimilaciji s – č > š – č.
Svetokriški
nositi -im nedov. nositi: obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj noſſit nedol. Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti nedol. ǀ katera je imela v'ſebi noſſiti nedol. ſvetiga Duhà pò oſnanovajna Angela Gabriela ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau na vratu noſsit nedol. ǀ Ti bosh vidil moje rame, katere imaio grehe tiga ſvejtà noſsiti nedol. ǀ vſy vkupai prideio, ſe sazhne na miso noſit nedol. ǀ Ti noſſish 2. ed. tvojo shlahnuſt v'zheulah ǀ tebi ſe nespodobio takorshni gvanti, kakor yh noshish 2. ed. ǀ kadar bi edn shelel vejdit, aku ena breia ouzhiza noſſi 3. ed. belu, ali zhernu jagnizhe ǀ kaj s'ene poshte y noſsi 3. ed. tista baba ǀ taiſti je ozha tiga otroka, Kateriga nosi 3. ed. ǀ nenoſi +3. ed. velike teshave, ampak li tulikajn je njemu sa shivejne potrebnu ǀ kakor sdaj my Capucinery noſſimo 1. mn. ǀ hozhe de v'serzù drukaniga noſsimo 1. mn. ǀ ta luzh vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò, de ſi glih po vejtru io nenoſsimo +1. mn. ǀ kateri Christuſhavu ime noſsite 2. mn. ǀ pre teshke butare noſſite 2. mn. ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte de nejſte moshie, inu de hlazh nenoſite +2. mn. ǀ kumaj try dny shuline noſſio 3. mn. ǀ kakor ſlonij kateri celle turne noſsio 3. mn. ǀ h' bolnikom, ali s' proceſſio S. Rus. T. noſio 3. mn. ǀ porod tega greha v'njeh vejsti nuſsio 3. mn. ǀ Perpogni tvoje rame jo noſſi vel. 2. ed., inu ſe neuperaj ǀ en orru je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil del. ed. m ǀ shitu je v' malen noſsil del. ed. m ǀ leta nej li slato Krono na glavi noſil del. ed. m ǀ devet meſizou je tebe v' ſvojm teleſſi teshku noſſila del. ed. ž ǀ s'ſabo je noſsila del. ed. ž eniga ſtrupeniga gada ǀ kadar yh je naſsila del. ed. ž, porodila, inu dojla ǀ ſo noſſili del. mn. m ſrajzo is zhiſtiga platna ǀ ſó na zheulah luno noſili del. mn. m ǀ njega v' ſvojm ſerzi udrakaniga bodo noſſile del. mn. ž do ſmerti
Svetokriški
nota -e ž nota: Mojſter sazhne te perve Note tož. mn. pejti ǀ dokler fant ſe navuzhj od ſunaj vſe Note tož. mn. (IV, 81) ← srlat. nota ‛nota’ < klas. lat. ‛znak, pismenka, znamenje, zaznamek’
Svetokriški
noter prisl. noter: noter prideio try strashni hudizhi ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila noter uderla ǀ ta Kateri jamo drugem Koppa ſam noter pade ǀ ſapovej Iudouske fantizhe noter v' to reko Nilus vrezhi
Število zadetkov: 29304