Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
flisati se -am se nedov. truditi se: Vy Nem. imate ſe fliſſat nedol., inu terpejti sa vſako dusho vam poduarsheno ǀ ſe potish, mislish, inu ſe fliſash 2. ed., de bi en grosh, eno petizo vudubil ǀ sa vſe druge rezhy ſe fliſſash 2. ed., mujash, inu skerbish ǀ je terbej de della, de ſe fliſsa 3. ed. ǀ nuzh, inu dan ſe fliſſamo 1. mn. ǀ sakaj li po tem semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate 2. mn. ǀ ludje nuzh, inu dan ſe fliſſaio 3. mn. ǀ vſy glidi ſe fliſsaio 3. mn. ga vun potegnit ǀ fliſſajteſe vel. 2. mn. s' blagam ǀ tulikajn je skerbel, inu ſe fliſſal del. ed. m sa isvelizhaine nashe dushe ǀ kadar bi jest bil taku ſe fliſsal del. ed. m volo Boshio dopolniti ǀ en kershenik bo vezh ſtregil, inu ſe fliſal del. ed. m ǀ 33. lejt ſe muial, flishal del. ed. m, inu krishan bil ǀ ſe ſi mozhnu mujala, inu fliſſala del. ed. ž ǀ de ſi lih bote ſiali, dellali, inu ſe fliſſali del. mn. m ǀ ſo gledali, inu ſe fliſsali del. mn. m, de bi obeniga tadla nebilu → flis
Svetokriški
flisen -sna prid. marljiv, goreč, vesten: vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin im. ed. m, inu ſvejſt ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno tož. ed. ž, dobrutlivo, vſmileno, brumno ǀ s'sanikarnih fliſsni im. mn. m v'shlushbi Boshy rataio ǀ kakor fliſſni im. mn. m Vahtary ǀ obilnu te ſvejſte, inu flisne tož. mn. m polona ǀ n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne tož. mn. m → flis
Svetokriški
flisik1 nepreg. prid. marljiv, goreč: vſelej imà frishin, inu fliſſik im. ed. m biti k' duhounimu nuzu teh drugih ludy ǀ obedua ſta glih fliſsik im. dv. m bila ǀ s'sanikernih v'shlushbi Boshy ſtury fliſsik tož. mn. m ← srvnem. vlīʒig ‛marljiv, vnet, trudeč se’
Svetokriški
flisik2 prisl. marljivo, goreče: fliſſik ſo pak terjat deſſetine, shtollo, inu kar ym shlishi ǀ fliſſik hodite h' tem Svetem Proceſſiam ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu ǀ ob ſvojm pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ← srvnem. vlīʒig ‛marljivo, vneto’; → flisik1
Svetokriški
flisno prisl. marljivo, goreče, vestno: satorai treba fliſſnu pred ſpuvidio vejſt ſprashuati ǀ fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio ǀ Vahtarij ſo vſelei fliſnu gledali primer.> zhe fliſſnishi edn ſe perpravi tu S. Rus. T. prejeti vekshi gnado od G. Boga praime presež.> yszhite ner fliſsnishi zhednoſt, pamet, bogorodnoſt, inu dobruto, ter Bug vam bo pomagal, de vſe tu drugu vam bo pervershenu → flisen
Svetokriški
flor -a m tančica: Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram or. ed. oblizhe pokrje (IV, 329) ǀ sa tem pride veliku shenskih pershon s' floram or. ed. pokrite (IV, 349) ← nem. Flor ‛tančica, gaza’
Svetokriški
Flora ž osebno lastno ime Flora: de bi Flora im. ed. v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe roſhize perneſla (II, 246) Flóra, lat. Flōra, boginja cvetja
Svetokriški
Florencija -e ž zemljepisno lastno ime Firence: v'tem meſti Florentia im. ed. (II, 375) ǀ v' tem meſti Florentia im. ed. imenuvanem je prebivala (III, 623) de Florencija cit. pril. osebno lastno ime iz Firenc: kakor je bil S. Thomash de Florentia (V, 37) Firénce, lat. Colōnia Flōrentia, mesto v srednji Italiji
Svetokriški
Florencius m osebno lastno ime Florencij: Florentius im. ed. ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize paſti, kar prezej kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel (II, 122)
Svetokriški
Florentinar -ja m prebivalsko lastno ime Florentinec: ſe hualio … Florentinary im. mn. s' nyh kuglamy (III, 259 s.) ← nem. Florentiner; → Florencija
Svetokriški
Florentinarica ž prebivalsko lastno ime Florentinka: Ta zheterta je bila ena Florentinerza im. ed. (III, 66) → Florentinar
Svetokriški
florentinski prid. florentinski: enkrat S. Antoninus Florentinski im. ed. m skoff ie memu ene hishe shal (II, 265) ǀ Hugo Florentinski im. ed. m Firsht, kateri en greshen, in nesramen leben je pelal (II, 506) ← lat. Flōrentīnus, it. fiorentino; → Florencija
Svetokriški
Florentinus m osebno lastno ime iz Campa Florido (?): Taku resklada Hugo Florentinus im. ed. (IV, 422) Več kot 40 cerkvenih piscev nosi ime Hugo, vendar nihče nima priimka Florentinus. Morda je mišljen pariški škof Hugo iz Campa Florido, avtor Epistolarum vol.
Svetokriški
Florianus m osebno lastno ime Florijan: Aemilianus ſame shtiri meſize je na Ceſſarskim ſtoli ſidel: Ceſſar Florianus im. ed. dua meſiza (V, 294) Ánij Floriján, lat. Annius Floriānus, rimski cesar (276)
Svetokriški
Florijan -a m osebno lastno ime Florijan: S. Florian im. ed. kakor vaſh Varih pude pred Stol Boshy, bo proſſil G. Boga ǀ skuſi pomozh S. Floriana rod. ed. ǀ Zhes element tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu … zhes element tiga ognia Naſhimu Pomozhniku S. Florianu daj. ed. ǀ Aquilinus Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana tož. ed. ſueſaniga k' ſebi perpelat ǀ ſam bo s' S. Florianam or. ed. vam na pomozh prishal pogaſſiti ta ogin Sv. Flórijan, zavetnik pred ognjem, mučen pribl. 304
Svetokriški
focelj m robec, ruta: aku hozheo en dober Sakon imeti inu ta fozl tož. ed. te sakonske zhiſtoſti dershati inu kranzel te dobrute, glihinge, inu myra ohraniti (II, 160) → facolj
Svetokriški
Foka -a m osebno lastno ime Foka: Pishe S. Anaſtaſius Nicemus od Ceſſaria Foca rod. ed., de leta tulikain ludy je puſtil vbivat, taiſtih blagu vſeti (V, 331) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Gortnarij S. Foca tož. ed. (II, 194 s.) 1. Verjetno je mišljen Níkefor Fóka, vzhodnorimski cesar (963–969). 2. Sv. Fóka (umrl pribl. 305), mučenec, zavetnik vrtnarjev
Svetokriški
Folinjo zemljepisno lastno ime de Folinjo cit. pril. osebno lastno ime iz Foligna: Ta Bogaboyezha Diviza Angela de Folignio Foligno, mesto blizu Peruggie
Svetokriški
folk -a m narod, ljudstvo, ljudje: ta Israelski folk im. ed. je bil ſe v'punt G: Bogu postavil ǀ ſilnu veliku folka rod. ed. ſo bile pomurile ǀ Se tudi fardama vezhi dejl tega gmajna folka rod. ed. ǀ ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu folku daj. ed. deliti ǀ ta Mashnik ſe k'folku daj. ed. oberne ǀ G: Bug, kadar je hotel ſvoimu folkute daj. ed.+ s: sapuvidi dati ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete vus folk tož. ed. so bile pregnale ǀ hualo ſi sashlushil per folku mest. ed. ǀ pred folkam or. ed. je skakal, inu pleſsal ǀ Chriſtus pred vſem folkom or. ed. je taiſto hualil ǀ Chriſtus skuſi ſvojo ſmert tudi leta dua tož. dv. m folka, katera ſama ſta bila takrat na ſvejti je hotel potalashit ǀ sahualimo sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki im. mn. nej ſò deſegli ǀ ony vſyh folkou rod. mn. Bogove ſò molili ǀ per vſyh folkah mest. mn. ſo imeli leto sapuvid tem mertvem pomagat ← srvnem. volc ‛narod, ljudstvo’
Svetokriški
folš1 nepreg. prid. 1. nepravi, nepristen, lažen, potvorjen, kriv: ta folsh im. ed. m PreroK Balaam ſe nej bil prestrashil ǀ nyh vera je folsh im. ed. ž ǀ krajl Balach je veliku ſavupal v'preklinajne tiga folsh rod. ed. m Preroka Balaama ǀ je odperl jamo ſvoje folsh rod. ed. ž vere ǀ bom lete ludij perglihal timu folsh daj. ed. m Preroku Balamu ǀ je bil preſtrashil Balaama folsh tož. ed. m Preroka ǀ Vna dua folsh im. dv. m prizha, katera ſta zhes S. Stephana djala ǀ nijh folsh im. mn. m Boguvij nemaraio sa shenkinge ǀ de bi nebil od leteh folsh rod. mn. Prerokou sapelan ǀ ſvojm folsh daj. mn. Bogovam ǀ druge folsh tož. mn. m bogove nymash raven mene imeti ǀ En Ajd ſvoje folsh tož. mn. m bogove preklinat, sanizhovati ſe boij ǀ je bil praviga, shiviga Boga ſatail, inu te fovsh tož. mn. m Bogove molil ǀ Ajdje ſo oſtru folsh tož. mn. ž prizhe shtrajfali ǀ folsh tož. mn. s piſſma dellaio ǀ per takorshnih folsh mest. mn. Prerokoh ǀ ſe imamo varvat pred folsh or. mn. Preroki 2. nevoščljiv: Nebodi taku foush im. ed. m, nevoshliu, inu neuſmilen → favš1
Število zadetkov: 26768