Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
resnica -e ž resnica: S. Bernardus pak je djal, de ſama resniza im. ed. nas ſamore reishit, ozhistit, inu isvelizhat ǀ letu je bilu li ena fabla nikar reſniza im. ed. ǀ Ta pushtob, R, Riſniza im. ed. kumaj, inu kumaj ſe posna ǀ Nei vezh na ſemli reſnize rod. ed., Kumaj en otrok sazhne govorit, inu she sna popolnam lagati ǀ H' poterdeinu te resnize rod. ed., ſamerkajte, kaj je enkrat djal Syn Boshj ǀ k'poterdejnu te riſnize rod. ed., samerkam v'S. Piſmi en lep ſpomin ǀ te risnize rod. ed. en ſpomin imamo per S. Matth. ǀ resnizi daj. ed. ſe super ſtavit ǀ gdu nebo veroval Sami Reſnizi daj. ed. Boshi ǀ is ſerza lubio resnizo tož. ed. ǀ to reſnizo tož. ed. ozhitnu najdem samerkano v'S. Piſsmi ǀ leto reſnizó tož. ed. danaſs N: N: bom iskasal ǀ reſnizò tož. ed. ſamolzhi ǀ ym bom skuſi Svetu Piſſmu leto reshnizo tož. ed. yskasal ǀ Galatariom ie raſnizo tož. ed. govuril ǀ de bomo reſnizho tož. ed. sposnali ǀ de bi nebil ozhitnu pridigual Evangelsko reſſnizo tož. ed. ǀ to riſnizo tož. ed. nam hozhe poterdit taistu Perkasajne ǀ to risnizo tož. ed. Christus je bil poterdil ǀ ena takorshhna bi po reſnizi mest. ed. Mashniku odgovorila ǀ dokler ſi ena takorshna noriza, de gresh po resnizi mest. ed. pravit ǀ Lete resnize tož. mn., katire ſte od teh Svetnikou shlishali, nam morio poterdit Svetniki ſtariga Teſtamenta
Svetokriški
resničen -čna prid. 1. resničen: EN resnizhen im. ed. m, inu huale vureden priguvor je taisti ǀ aku je reſnizhen im. ed. m leta shrai ǀ ta je en ſtari priguvor, ali riſnizhen im. ed. m ǀ puſtimo my neſtrani vſe lete prizhe, de ſi lih resnizhne tož. mn. ž ǀ meneozh de vſai lety bodo brumne, zhiſte, reſnizhe tož. mn. ž, inu ſvete beſſede imeli 2. pravi: S. Bernardus je bil en resnizhni im. ed. m dol., pravi, inu nikar fabelski Hercules ǀ Neverovajte Nem. Nem. temu folsh Preroku, ampak timu reſnizhnimu daj. ed. m Svetimu Auguſtinu ǀ ſami troshti nebeski ſo resnizhni im. mn. m ǀ volnu bomò pushlushali te riſnizhna tož. mn. s zhudeſsa gnade S. Duha 3. pošten: leta Mojſter je bil en dober mosh, pravizhen, inu resnizhen im. ed. m ǀ aku G. Bug je vſmilen, inu dobrutliu, de je tudi reſnizhin im. ed. m, inu pravizhin ǀ nihdar ene riſnizhne rod. ed. ž beſsede s'vaſhih vſt nej bilu shlishat ǀ vſy ludje mene shtimaio s' eniga pravizhniga, inu resnizhiga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ Bug sapovei, de imamo vſmileni, zhiſti, pravizhni, inu resnizhni im. mn. m biti primer.> kateri je bil reſnizhnishi im. ed. m ſo sa oblaſtnika zhes te druge poſtavili
Svetokriški
resnično prisl. 1. res: Vſe letu je resnizhnu, ali vender meni ble dopade Pſalmiſt, kateri pravi ǀ gvishnu, inu reſnizhnu de takuſhni nebodo polonani ǀ samerka Prerok de je reſnizhnu kar je G. Bug od taiſtih govuril ǀ tu je riſnizhnu kar jest danaſs oſnanem ǀ Ah gvishnu, inu riſnizhnus je, de 2. resnično, dejansko: v'tem s. vbloti ſe najde resnizhnu ſyn Boshy s'ſvojo Boshjo, inu zhlovesko naturo ǀ Reſnizhnu vam poveim, de nei ſim takorshne viere neshal v' Iſraelski desheli 3. pravilno: reſnizhnu djal S. Leo Papesh ǀ Sa tiga volo resnizhnu je djal Hippocrates ǀ riſnizhnu je djal Tertullianus ǀ Kakor risnizhnu govory S. Hieronimus 4. z vso pravico: reſnizhnu ſe more Chriſtus toshit kakor nekadai ſe je toshil Job zhes ſvoje domazhe ǀ leta Sveta Zerku, resnizhnu ſe more hualit, inu shtimati ǀ Caſſiadorus je djal, de resnizhnu ſe more ta ſvejt, moriu perglihat ǀ de bi v'taisti pusledni uri riſnizhnu mogal rezhi s'S. Paulam 5. pošteno: imamo modruſt poſvejtno ſanizhovati, pravizhnu, resnizhnu andlat, inu shivit primer.> En Katolish Karshanski Vuzhenik bi nebil mogal reſnizhnishi govorit ǀ obedn nej reſnizhnishi povejdal, kakor Salamon ǀ S. Peter bi nebil mogal resnizhnishi odgovorit ǀ she resnizhniski je govuril uni, kateri je djal ǀ Eua bi bila riſnizhnizhniſhi rekla, de ona je shla hudizha motit
Svetokriški
respective cit. prisl. oziroma: Silnu, ſilnu veliku yima hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima Bug v'Nebeſsih (I/2, 149) ← srlat. respective ‛oziroma’
Svetokriški
reš. krajšava rešnji: vaſs ſim shpishal s'mojm S: Rèsh: or. ed. s Teleſsam, inu s'mojo S. Resh. or. ed. ž Kryvio (II, 26) ǀ Iest ſim tebe s'mojm S: Resh: or. ed. s Teleſsom shpishal (I/2, 193) → rešnji
Svetokriški
rešen -a prid. rešen: Groff Henricus je bil od ſmerti reishen im. ed. m ǀ od vezhne ſmarti rejshen im. ed. m ǀ jeſt hozhem mojo krij inu shivot dati, de bi ona reshena im. ed. ž bila ǀ sheli, inu proſſi reishena im. ed. ž biti ǀ bomo od vſyh navarnoſtih reisheni im. mn. m ǀ bote resheni im. mn. m od vſyh revu, inu nadluh vashih ǀ kadar ſamu résheni im. mn. m bi bily od grehou ǀ hozheo od ſvojh grehou rejsheni im. mn. m biti ǀ dushe teh pravizhneh katere is temniz ſo bile reishene im. mn. ž ǀ de bi od lete velike martre reshene im. mn. ž bile
Svetokriški
rešiti -im dov. rešiti: skusha Indianer reshit nedol. leua od pſsa ǀ ſama resniza nas ſamore reishit nedol., ozhistit, inu isvelizhat ǀ de bi mogal rejshit nedol. inuodkupit nashe dushe ǀ nemore mojo dusho od pakla rejſhit nedol. ǀ obeden Arzat ga nemore rejshiti nedol. ǀ s' rok teh paklenskih Rabelnou rèshit nedol. ǀ pofliſsajſe njega od te martre reſhit nedol. ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij, inu flajshtrij njemu pomagat, inu od te preteshke bolezhine Krajla reijſhit nedol. ǀ Jeſt ſim prishal vas osdravit, inu od ſmerti reishit namen. ǀ Jeſt tebe reishim 1. ed. od tvoih grehou ǀ bres lete Boshie arznie, katera zhloveka reishi 3. ed. od te vezhne ſmerti ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi 3. ed. mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi 3. ed. od taiste nadluge ǀ cilu ſvoj leben ſa eno ſamo vaga, de od teh poshreshnih voukou jo reshi 3. ed. ǀ ta s. molitva premaga tiga ſaurashnika, inu ijh rejshij 3. ed. od vſiga tiga hudiga ǀ Bug naſs li od hudiga rèshi 3. ed., inu tu bo nam sadosti ǀ Aku n'hozhete vy, inu vaſhi otrozi fardamani biti, pred tem Bug vaſs reyshi 3. ed. ǀ leta yh resi 3. ed. is nyh oblaſti ǀ nej tebe od hudizhu rèshio 3. mn., aku morio ǀ vſmiliſe zhes lete vboge dushize, ter yh reishi vel. 2. ed. is martre teh viz ǀ Ah lubesnivi Moj Ozha, aku je mogozhe reishime vel. 2. ed.+ od tiga grenkiga keliha ǀ vſmiliteſe zhes nas, reshite vel. 2. mn. nas od lete velike martre v' kateri ſe ſnaidemo ǀ de bi jetnike reshil del. ed. m s'lastno Pershono ǀ Manaſſes je G. Boga proſſil, de bi njega is Babilonske jezhe rejshil del. ed. m ǀ nas je reishil del. ed. m od pogubleina te nevere ǀ vboga Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu rèshil del. ed. m ǀ je bil rejshal del. ed. m suoje mestu od tiga pogublejnia ǀ Bug s'mrèsh je njega rejſhal del. ed. m ǀ bode vaſs rejſhil del. ed. m od grehau ǀ de bi nas reshel del. ed. m od vezhne martre ǀ yh nej bil rèshel del. ed. m od tiga gmajn Adamaviga greha ǀ nas je reishel del. ed. m od te grenke ſmerti ǀ je mene ſtuaril, inu od pakla reſhil del. ed. m ǀ s' oblasti tyh ſamurizou réshil del. ed. m ǀ di bi vaſs reshal del. ed. m od greha ǀ de bi ijh Bug rejshu del. ed. m s'kehe ǀ de bi od ſmerti ta Judouski folk reshila del. ed. ž ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie Mestu Bethulio rèshila del. ed. ž ǀ de bi njemu glavo odſekala del. ed. ž ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu del. ed. s ǀ je proſſil ſvoje bratje de bi skuſi nyh molitvo ga reshili del. mn. m ǀ sledniga zhloveka ſo od hudizha reishili del. mn. m ǀ Postojna, katero ſo bily koſzy rèsheli del. mn. m od ene kazhe rešiti se rešiti se: nihdar ne bo mogal ſe reshit nedol., inu od te bolesni oſdravit ǀ aku shelite od paklenske martre ſe reishit nedol. ǀ ſe nepofliſsa prezej osdravit, inu te velike nevarnosti ſe rèshit nedol. ǀ de bi li is paklenſke martre ſe mogla reſhit nedol. ǀ Hozkete ſe rejshit nedol. od skushnave ǀ aku hozhesh v' nebeſsa priti, inu pakla ſe reshiti nedol. ǀ kumaj zlovik od ene ſe rejshi 3. ed., de vſhe ta druga ga popade ǀ aku ſe ne reishite 2. mn. od vezhne ſmerti ǀ pred to teshko shtrajfingo Boshjo ſe reshio 3. mn. ǀ Sveta, inu nuzna je miſſu molit sa te mertve, de ſe reishio +3. mn. od ſvoih grehou ǀ ſe bosh od pakla reshil del. ed. m, inu nebeſſa sashlushil ǀ Vuprashajte krajla Ezechia kaku on ſe je bil od ſmerti reishil del. ed. m ǀ koku bosh ti ſe reshil, ali reshila del. ed. ž od tiga greha ǀ ſmerti ſe je bila rejshila del. ed. ž ǀ vſe martre bi ſe bila reshela del. ed. ž ǀ bulshi je sa naſs, de od ſmerti, inu od martre ſe bomò reshila del. dv. m ǀ ty mertui ſo ſe od shtraifinge boshje reishili del. mn. m ǀ debi Iſraelitery skuſi preshli, inu od tiga Trinoga ſe reshili del. mn. m ǀ vy bolne dushe vſimite ta nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa, de bote osdravile, od vezhne ſmerti ſe reſhile del. mn. ž
Svetokriški
rešnji -a prid. rešnji: kelik je lisal v'katerem ta S. Reshna im. ed. ž krij je bila ǀ S. Chrish je drashishi plazhen, kakor pak njegovu Svetu Reshnu im. ed. s Telu ǀ debele kaple te Svete Reshne rod. ed. ž Kryvi ſo na semlo padale ǀ s'Vinam moje S. Rèshne rod. ed. ž kry ǀ Jeſt bom tebe pognadal s' kruham S. Reshniga rod. ed. s Telleſſa ǀ S. Sacrament Svetiga Reishniga rod. ed. s Teleſſa ǀ Iest ſim tebe pognadil s'kruham mojga S. Rèshniga rod. ed. s Teleſsa ǀ na Katero bo postaulen ta shegnan Kruh S. Rejshniga rod. ed. s Teleſsa Christuſſa ſijnu Bosſijga ǀ ſo k' ſvetimu Reshnimu daj. ed. s Telleſſu posgajnuali ǀ negremo Boga v'S. Reſhnimu daj. ed. s Teleſsu gledat, ampak ſamy ſebe kasat ǀ s'Nebes je na semlo prishal, inu ſvojo S. Reshno tož. ed. ž krij prelil ǀ Rèshno tož. ed. ž krij je bil ozhetu Nebeshkimu offral ǀ je prelilu ſvoio S. Reshno tož. ed. ž kry ǀ suojo S: Rèſhno tož. ed. ž krij je sa tebe prelil ǀ cilu suoju S. Rejſhno tož. ed. ž krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ poshle, de bi S. Reshnu tož. ed. s Telu pernesli ǀ kadar Mashnik S: Rèshnu tož. ed. s Tellu perneſe ǀ ublat v' S. Reſhnu tož. ed. s Tellu preoberniti ǀ dokler nebom Tu Svetu Slatku Reishnu tož. ed. s Telu prejel ǀ gre v'zerku, poklekne pred S. Resnu tož. ed. s Telu ǀ operiſe v' tej gorki Sveti Reshni mest. ed. ž krivy ǀ ſpovednik is ſveto reshno or. ed. ž Krivio bode tebe ozhistil ǀ vaſs ſim ſtvaril, s'mojo S. Rèshno or. ed. ž kryvio od pakla reshil ǀ kadar s'Svetem Reshnem or. ed. s Teleſſam vaſs obhajeio ǀ pred S: Rèshnim or. ed. s Teleſsom ſe najdeio ǀ S. Chrish, inu S. Rèshne im. mn. ž Rane katere ſizer ſo imele biti nashe isvelizheinie bodo vpyle mashzuvaine → reš.
Svetokriški
retorik -a m retor, govornik: Retorici im. mn. od zhuda ſò mutaſti poſtali (III, 2) ← nem. Rhetoriker ← lat. rhētoricus ‛govorniški’ ← gr. ῥητορικός. Možen je tudi citatni nastavek retoricus.
Svetokriški
retorika ž retorika, govorništvo: Retorica im. ed. vuzhj tu lepu govorjenje (III, 14) ← lat. rhētorica (ars) ← gr. ῥητορική (τέχνη) ‛retorika, govorništvo’
Svetokriški
reva -e ž trpljenje, nesreča, težava: velika reva im. ed. je kadar shena vidi mosha cellu letu bolniga, ali mosh sheno ǀ Letu je hudu gvishnu cello nuzh ſe muiat, inu martrat, inu vener nezh neulovit, leta guishnu je ena velika reua im. ed. Slaſti Ribizhom, kateri skuſi ribshtvu ſi ſvoi kruh shlushio ǀ od lakoti, inu reve rod. ed. ſo konz jemali ǀ Eni veliki revi daj. ed. vſy ludje ſó podversheni ǀ G. Bug y poshle eno teshko, inu veliko bolesan, ali pak drugo nesrezho, inu revo tož. ed. ǀ bo perſilen v'tej narvekshi potrebi zhes ſvojo revo tož. ed. ſe jokat ǀ videozh tu zartanu deteze v'takorshni revi mest. ed. ǀ nad reuo or. ed. tega ſe joka Martialis rekozh ǀ bolezhine, inu reve im. mn. nuzh, inu dan mene taraio ǀ vſe reue im. mn. pred dauri oſtaneio ǀ tulikajn nesrezh, revu rod. mn., inu bolesni je mogal preſtati ǀ ſe je reishil od reu rod. mn. tiga ſvejta ǀ gdu je vrshoh de tulikain revam daj. mn. ſmò podvershani ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete nadluge, inu reve tož. mn. ste padli ǀ vezhkrat obusha, inu v reue tož. mn. velike pade ǀ te druge je v'reve tož. mn., inu pogublejne perpravilu ǀ raunu v'teh revah mest. mn. ſe je nekedaj nashlu tu mestu Ieruſalem ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh reuah mest. mn., inu v' terplejni ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah mest. mn. ſe najdesh ǀ ga tepe s' revami or. mn., inu nadlugami ǀ kadar zhloveka obyszhe s'revami or. mn., inu terpleinam ǀ Je shelel David, inu Boga proſſil, de bi njega napolnil s'reuami or. mn., s'krishi, inu terpleinam ǀ Velika dobruta Boshja je, de naſs s'revamy or. mn., inu shtrajfingi na pravi pot tiga isvelizheina perpravi ǀ G. Bug tebe obiszhe s'revamj or. mn., nadlugi, boleſni, vbushtvam ← srvnem. riuwe ‛žalost, bolečina, trpljenje’
Svetokriški
reven -vna prid. klavrn, nesrečen, ubog: G. Bug je ſpoſnal, de reven im. ed. m bi bil Mosh bres Shene ǀ Oh reun im. ed. m, inu nadlushen ſvejt ǀ zhlovik je taku mozhnu reuen im. ed. m, nadlushen, vbushiz, inu ſlab ǀ ſe njemu ſmili ta reuni im. ed. m dol. greshni zhlovik ǀ una boga sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna im. ed. ž leshi ǀ ſhlishish proſhno tiga reuniga rod. ed. m, inu ſe zhes njega neuſmilish ǀ is reune rod. ed. ž zhaſtita je bila ratala ǀ ſdai nezhe tjmu reunimu daj. ed. m ene ſame kapelze vode dati ǀ jeſt nebom vshe perglihal MARIO Divizo tej reuni daj. ed. ž sheni Agar ǀ en reven tož. ed. m konez je bil ſturil ǀ Diocletianus, Caligula, Maximinus, Coſroes reun tož. ed. m, inu neſrezhen konez ſó ſturili ǀ poprei Kakor je bila na ta reuni tož. ed. m dol. ſvejt prishla ǀ ſo imeli en taku reuni tož. ed. m dol. sazhetek nijh shivejna ǀ tiga ſe bati imash, kateri tebe samore reuniga tož. ed. m ži., inu nesrezhnjga de Vekoma sturiti ǀ vniga revniga tož. ed. m ži., inu nesrezhniga taku dolgu ſi ga ſaurashil, inu pregainal, dokler ſi ga po ſveitu pognal ǀ kadar bi uni ſholner li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno tož. ed. ž plazho prestoij ǀ komu bote mene reuno tož. ed. ž ſirotizo sapuſtili ǀ s'eno veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu tož. ed. s mestu ǀ ob tem reunem mest. ed. m zhaſsu ǀ kaj je on ſturil, kadar v'tem reunem mest. ed. m ſtanu ſe je neshal ǀ v'taistim tudi reunim mest. ed. m ſtanu, gà pustileſhati ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom taku reunim or. ed. m, inu ſlabem ǀ Ah ali reuni im. mn. m my ǀ Oh reune im. mn. ž tedaj ſirotize shenske pershone ǀ stan teh nasrezhnih, inu reunih rod. mn. greshniku, inu greshinz ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem daj. mn., inu potrebnem ſirotizam ǀ potrebnom, reunom daj. mn. je pomagal ǀ proſsi sa naſs reune tož. mn. ž ſirotize ǀ teiſta reuna tož. mn. s trupla videozh ǀ veſselje v'revneh mest. mn., inu shalostneh ǀ Sa to pervolo te proſſi Adam s' ſvoimij reunimi or. mn. ſiinovii primer.> zhe reunishi im. ed. m je zhlovik, ble ga pregajnaio ǀ is vſiga tiga Philoſophi skleneio, de Shena je reunishi im. ed. ž, kakor Mosh ǀ Nej nezh reunishiga rod. ed. s, kakor je ena Shena ǀ she reunishi im. mn. m, inu nesrezhnishi oſtanete presež.> dusha tiga nar reuniſhiga rod. ed. m zhloveka → reva
Svetokriški
revno prisl. klavrno, nesrečno, ubogo: uſij ſo bili pò ſueitu ſe reshli, inu reunu konez uſeli (II, 340) ǀ bo ſapravil letu kar mu bom pernesla, de potle reunu bom shivela (V, 83) → reven
Svetokriški
revnost -i ž nesreča, stiska: od velike reunoſti rod. ed. ſo bily resheni skuſi pomozh S. Floriana (III, 274 s.) → reven
Svetokriški
rezan -a prid. 1. rezan: Nej super G. Bogu en lep Altar is resaniga rod. ed. m kamina ǀ modroſt veliko is tiga groba, kateriga ſebi, inu ſvojm 4. bratam v' tem meſti Modin je bil ſturil s' lepiga beliga reſaniga rod. ed. m Kamena ſiſidat 2. obrezan: Sdaj vam bom povedal kaj bom mojmu vinogradu ſturil … Njegovo ſteno hozhem jeſt prozh vſeti, de bo obpuszhen, inu njegou plut imà podert biti, de bo poteptan, ga hozhem puſtiti v' puſtoti leshati, de nebo ni resan im. ed. m ni koppan, temuzh oſſat, inu ternie bò v' njemu raslu
Svetokriški
rezati režem nedov. rezati: ſe bom pofliſſal k' miſi ſtrezhi, na miſo noſſit, naprei pokladat, inu reiſat nedol. ǀ ſe nemore s'nosham reisat nedol., ni s'ſobmy tergat ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte secat, resat nedol., inu shgati ǀ skarie s' katerimi shnidar rejshe 3. ed. ǀ ſo raunu kakor en klaſs pres sernja … ena hisha pres dauri, inu vken, en noſh, kateri ne reyshe 3. ed. ǀ Prideio vkupai v' hisho, ali na gaſſo, sazhneo govorit sdaj od tiga, sdaj od une, ter reisheio 3. mn., inu bodeio tu dobru imè taiſtyh kateri ſo nedolshni ǀ desh jo mozhi, ſonze jo pezhe, jo reisheio 3. mn., jo mlatio, jo meleio ǀ Reſſite vel. 2. mn.+ li je djal Iacob, inu ſekajte moje vude od mojga trupla ǀ Herodesh je ta liberei resal del. ed. m ǀ uud sa uudam ſo njemu s' trupla reſali del. mn. m
Svetokriški
rezgetati nedov. rezgetati: kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze beukale, voli mukali, vuzhje tulili, kazhe shvishgale, levy erjuli, koiny resgatali del. mn. m (III, 266)
Svetokriški
režeč prid. režoč: is njegovih ust je shal en ojſter na obej strani rejshezh im. ed. m mezh (I/1, 24) ǀ V'uſtyh je imel en mezh na obedua plata rejſhesh tož. ed. m (II, 586) → režeoč
Svetokriški
Svetokriški
riba -e ž riba: vezhkrat ſe vidi de ena riba im. ed. vekshi, poshre eno mainshi ǀ Manaſses je molil v'kehi, Iona pak v'trebuhi te ribe rod. ed. ǀ ribizh otiko vun s'ribo rod./or. ed. potegne ǀ Gdu je bil odpru usta uni poshreshni ribi daj. ed., katera je bila Iona Preroka posherla ǀ Aulus Gelius pishe, de cilu eno ribo tož. ed. Delphin imenovano ſo bily vkrotili, de je eniga fantizha po mory noſſila ǀ Te dvej ribi im. dv. pomenio ty duei naturi, Boshjo, inu zhlovesko ǀ de ſi lih taiſtom nej bil dal ampak pèt kruhou, inu dvej ribij tož. dv. ǀ sapovei pet jezhmenavih kruhou, inu duei ribi tož. dv. taiſtimu folku naprei poloshit ǀ s' ſamy peterimi Kruhi, inu s' duemi ribami or. dv. ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe im. mn. Delphini, kakor Neptuna ǀ ſo ſilnu veliku rib rod. mn. vun potegnili ǀ Tizam je dal ta luft, ribam daj. mn. to vodo ǀ na morij ste s'veliko vasho muio nenuznu ribe tož. mn. lovili ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene, Gospodizhne v'Ribe tož. mn. ǀ dua zholna ſo bili napolnili s' ribami or. mn. ǀ ony s'ribamy or. mn. poſtne dny nas oskerbè
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 299
- 300
- 301
- 302
- 303
- 304
- 305
- ...
- 1564
- Naslednja »
Število zadetkov: 31273
Dostopnost