Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
rinjati -am nedov. s smrtjo rinjati boriti se s smrtjo, biti v agoniji, umirati: Na lete beſſede sazhne s' ſmertio ryniat nedol., inu karvavi put potiti ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja 3. ed., pridi, inu poloshi tvojo roko na njo ǀ Chriſtus je tako teshavo pozhutil, kakor edn, katiri s' ſmertio rynia 3. ed. ǀ Kakor ta Kateri s'ſmertio rigna 3. ed. ǀ Gdu vaſs Bogu, inu uſem Angelom inu Svetnikom perporozhuje, kadar s' ſmertio rinate 2. mn.
Svetokriški
rink m obroč: Vdaj tvoje noge v' njegove ſpune, inu tvoje garlu v' nje shelesni uratni rink tož. ed. (IV, 141) ← nem. Ring ‛obroč’
Svetokriški
Ripsima ž osebno lastno ime Ripsima: Ta Krajl je regeral v'Armenij, v'katero deshelo je bila pobegnila ena Bogabojezha, inu sveta Diviza is imenom Ripsima im. ed. ǀ Kakor svej Tiridates de Ripsima im. ed. je ſilnu lepa, jo puſti po ſili K'ſebi perpelat (I/2, 20) Ripsíma, armenska devica in mučenka za časa Tiridata (3.–4. stol.)
Svetokriški
ris1 -a m ris: Ceſſar Anaſthaſius je imel v' ſvojm Duori Riſſe tož. mn., katiri ſo bili krotki kakor ouzhize. Aulus Gelius pishe, de cilu eno ribo Delphin imenovano ſo bily vkrotili
Svetokriški
ris2 -a m velikan: Milon Crotoniata je bil velik kokor en Ris im. ed. ǀ ta grosovitni Riſs im. ed. tiga golufniga ſvejtà ſe nemore premagat s' lepimi guanti, s' dobrem lebnam ǀ S: piſsmu od Riſsa rod. ed. Goliata pravi ǀ tiga groſovitniga Riſa tož. ed. Goliata je bil premagal ǀ kadar David je bil okuli perneſsal Riſsa tož. ed. Goliata ǀ premagat tiga groſovitniga Riſſa tož. ed. Goliata ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam or. ed. Goliatam vojskovati ǀ ty ner mozhneshi Riſsi im. mn. Svete Katholish Karshanske Zerkue ſe ſo potili ǀ nikar vshe kakor Zverglzy zhes Herculusa, temuzh kakor eni ſtrashni Riſsy im. mn., inu groſovitni Lintvorni ǀ Riſy im. mn. ſò veliko shkodo ludem dellali ǀ v' hishi te loterske shene ſo tij Riſij im. mn.; ſa Riſe tož. mn. ſaſtopio S. S. Vzheniki hudizhe, ſakaj kirkuli nezhiſtoſt ſe triba, kjekaj hudizhij ſe ſhageio ← srvnem. rise ‛velikan’
Svetokriški
riti rijem nedov. riti: ſe ijm bo sgudilu kakur kertu, kateri vſe njega shivozhe dny je ſlep, inu drusiga nedella temuzh semlo rijè 3. ed. (I/1, 198)
Svetokriški
rjoveti nedov. rjoveti: Kadar levu sazhne erjovit nedol. (I/2, 43) ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti nedol., vuok tulit (I/2, 16)
Svetokriški
rjuti rjovem nedov. rjuti: sazhne taku ſtrashnu tulit, inu erjuti nedol. ǀ sdaj drusiga neshlishim, ampak hudizhe erjuti nedol. ǀ on sazhne ariuti nedol. kakor ena shivina ǀ eriove 3. ed. kakor lev, lejta kakor Poſtojna ǀ je erjul del. ed. m, kakor en lev ǀ je na Nebu garmelu, bliskalu, shumelu, inu erjulu del. ed. s ǀ grosavitnu ſo erjuli del. mn. m
Svetokriški
Robertus -ta m osebno lastno ime Robert: taku pravi Robertus im. ed. ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Robertus im. ed. Bellarminus ǀ Pishe Robertus im. ed. Olkot ǀ sa tiga volo je djal ta Vuzheni Theologus Robertus im. ed. Olchot ǀ taku vaſs vuzhj ta Vuzheni Robertus im. ed. Sarbonenſis ǀ letu ſam Chriſtus ozhitnu je djal Robertu daj. ed. Franskimu Krajlu, katiri pred Crucifixam je klezhal 1. → Belarminus 2. → Olkot 3. → Sorbonensis 4. Mišljen je frc. kralj Róbert Pogúmni (umrl 866) ali nekdo od njegovih naslednikov, Róbert I. (922–923) ali Róbert II. (987/996–1031); → Rubertus, → Rupertus.
Svetokriški
Roboam -a m osebno lastno ime Roboam: de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil k'ſvojmu pravimu krailu Roboamu daj. ed. (II, 314) Roboám, Salomonov sin, izraelski kralj (SP 1 Kr 11,43)
Svetokriški
ročica -e ž ročica: kakor je bil is Materniga Teleſſa prishal prezej ſe je bil na ſvoje noſhize pousdignil, ozhy pruti Nebeſſam obernil rozhize tož. mn. kupaj ſtiſnil, inu duej celli urri je v'Nebeſſa gledal (III, 595)
Svetokriški
rod -a m rod: Vy ſte ta isvoleni Rod im. ed., tu Krajleusku Farſtvu ǀ na ſtebrah pak ſo ſtali Ceſſary tega zhaſtiga Roda rod. ed. ǀ shelj de bi leta skuſi vuzhenuſt zhaſt ſvojga rodà rod. ed. ratal ǀ Angeli ſo shirmali, branili, inu pomagali timu shlahtnimu Rodu daj. ed. ǀ Rimsku krajlevuſtvu je tebi danu, ter per tvojmu Rodu daj. ed. bò oſtalu ǀ G. Bug je bil sapovedal Beniaminau Rod tož. ed. pobiti ǀ Sakaj meinite, de Adam je bil is Paradisha pahnen, inu ſam ſebe s' ſvoim rodam or. ed. v' takorshne reve perpravil ǀ Dua Rodà im. dv., Gad, inu ruben gredò K'Mojſeſſu, ter ga taku proſſio ǀ je reſtalal na shterynaiſt Rodou rod. mn.
Svetokriški
Rodanus m zemljepisno lastno ime Rodos: Plinius pishe, de krajl Demetrius s' veliko vojsko, je bil oblegil tu shlahtnu meſtu Rodanus im./tož ed. … Purgary … Spumnio na ta lepi peld, Kateriga Protogenes je bil ſmalal, inu Demetrius je veliku taiſtiga shtimal, tiga na meſtni Syde poſtavio, kadar Demetrius ſagleda ta peld, inu vidi de meſtu ſe nemore vſeti, de bi tudi ta peld konz nevſel, ſazhne vupyti Siſte, ſiſte miles (II, 68) O dogodku v mestu Ródos na istoimenskem gr. otoku piše Plinij Starejši v Naturalis historia VII, 126: … Rhodum non incendit rex Demetrius expugnator cognominatus, ne tabulam Protogenis cremaret a parte ea muri locatam; → Rodi.
Svetokriški
Roderus m osebno lastno ime Roder (?): Pishe Matthæus Roderus im. ed., de try Karsheniki ſò raishali is Antiochiæ v'tu meſtu Thracunta (IV, 22) → Mateus 2.
Svetokriški
Rodi zemljepisno lastno ime Rodos: kadar Solimanus Turshki Ceſſar je bil s' veliko mozhio oblegil tu meſtu Rodi im./tož. ed. (III, 460) ǀ leta en dã je gledal ta veliki, inu zhudni peld v'Rodi mest. ed. (III, 577) Sulejman II. Veličastni je 1522 zavzel Rodos. Zapisa verjetno izvirata iz lat. rodilnika v zvezi Civitās Rhodī; → Rodanus.
Svetokriški
Rodihanši (?) m prebivalsko lastno ime Rodošan (?): Rodihanshi im. ed. pak je dial de v'njegovi desheli ta nar vekshi sapuvid je, de tij starishi morio suoje otroke v'strahu dershati, inu v'zhednoſti ijh srediti (I/1, 115) → Rodi
Svetokriški
roditi -im dvovid. roditi: Eliſabethi je prishal njé zhaſſ, de je imela roditi nedol. ǀ vuodi ſi bil ſapovedal de ima ribe roditi nedol. ǀ ozha Nebeshki is beſsedo rodij 3. ed. to drugo Pershono v'S. Troijzi ǀ obena rosha nej taku radovita, kakor je Lilia, katera na enkrat petdeſſet lili rodj 3. ed. ǀ obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla, sakaj ali ſama od ſebe rody 3. ed., inu nam perneſse selishe, roshize, driveſsa, inu ſad, ali pak, oku je obdelena ſtukrat vezh nam poverne ǀ ona je rodila del. ed. ž eniga ſynu ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu del. ed. s de zhloveka od ſmerti je rejshilu ǀ de bodo ſvojo naturo prebarnili, inu bulshi ſad rodili del. mn. m ǀ nebom perpuſtil de bi vam vashe nyve, vinogradi, inu driveſſa rodile del. mn. ž/s roditi se roditi se: ſe rodj 3. ed. enu maihinu Deteze, s' zhaſſam sraſte ǀ Kakor ſe rodimo 1. mn., sazhnemo umreti
Svetokriški
rodovit -a prid. rodoviten, ploden: Isaac je proſſil Boga sa ſvoj Sheno Rabeko, de bi rodovita im. ed. ž ratala ǀ obena rosha nej taku radovita im. ed. ž, kakor je Lilia, katera na enkrat petdeſſet lili rodj ǀ aku semla je rodouita im. ed. ž, leto rodovitoſt imà od nebeſſ ǀ s' rodovite rod. ed. ž, nerodovito je bil ſturil ǀ taku malu shtimaio taiſto dobro rodovito tož. ed. ž deshelo ǀ nyve trauniki, inu venogradi ſe bodo selenili, inu rodoviti im. mn. m ratali ǀ kakor ty radouiti im. mn. m vinogradi ǀ vashe nyve inu vinograde pred slano, inu tozho obuarval, ter s' ſvojm S. shegnam rodovite tož. mn. ž ſturiti presež.> katera ſizer je bila ta ner rodovitishi im. ed. ž semla
Svetokriški
rodoviten -tna prid. rodoviten, ploden: nijva je rodovitna im. ed. ž ǀ S'kuſi poſt Anna ie bila radovitna im. ed. ž ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ kadar je nerodovitnu lejtu, ſe toshio zhes bushtvu; kadar je rodovitnu im. ed. s ſe toshio de nej obeniga dobizhika ǀ ſeme Boshje beſſede, de ſi lih je nuznu, mozhnu, inu radovitnu im. ed. s ǀ Taista je ſturila rodovitno tož. ed. ž deshelo teh vernih ǀ S. Patrizu ſe perporozhite, de radouitno tož. ed. ž semlo vam ſturj ǀ on ſturj radovitno tož. ed. ž semlo ǀ to semlo rodovitnu tož. ed. ž sturij ǀ od tot moij grunti ſò taku dobru rodovitni im. mn. m ǀ Kaj bi imeli ſturiti de bi nyh nyve rodovitne im. mn. ž ratale ǀ Nej zhudu tedaj de nej ſo vezh taku rodovitna im. mn. s lejta, kakor ſo nekadaj bila primer.> enu lejtu je neradoutna semla, tu drugu pak je radovitnishi im. ed. ž ǀ Lia je bila radovitnishi im. ed. ž ǀ Gdu tedaj ſe bó mogal rezhi, de je na ſvejtu radvitnishi im. ed. ž, inu vuzhenishi, inu vekshi kakor Sveta Catharina ǀ Bug pak vekshi, jnu radovitnishi tož. ed. ž deshelo njemu poverne
Svetokriški
rodovitnost -i ž rodovitnost: sa nerodovitnoſtio te semle pride rodovitnoſt im. ed. (III, 184) ǀ terta je spomin te rodovitnosti rod. ed. (I/1, 173)
Število zadetkov: 31273