Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
spúščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: spustíti
Celotno geslo Vezljivostni G
spúščati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
Celotno geslo Vezljivostni G
spúščati se v -am se v nedovršni glagol, fazni glagol (začetnosti)
Celotno geslo Vezljivostni G
sramováti se -újem se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo čutiti sram zaradi koga/česa / pred kom/čim
Sramoval se je sorodnikov in svoje skromne oprave.
Celotno geslo Vezljivostni G
sréčati -am dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premi kaj oč se videti koga/kaj
(Na hodniku) je srečal starega znanca.
2.
kdo/kaj spoznati koga/kaj
(Na zabavi) je srečal zanimive ljudi.
3.
kdo/kaj najti koga/kaj v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Naslednje leto je pisatelja srečal v tujini.
Celotno geslo Vezljivostni G
sréčati se -am se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dobiti se s kom
(Na zabavi) se je srečal zanimivimi ljudmi.
2.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj spoznati se v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Na zabavi je srečal zanimive ljudi.
3.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj tekmovati v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Na tekmovanju so se srečali najboljši atleti.
4.
kdo/kaj seznaniti se s čim
(Na fakulteti) se je srečal z grško dramatiko.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj seznaniti se s čim v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Pri delu se je srečal s težavami in ovirami.
Celotno geslo Vezljivostni G
stabilizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj trdno postaviti kaj
/Z uravnoteženo obtežitvijo/ so stabilizirali čoln.
2.
iz elektrotehnike kdo/kaj čim bolj nespremenljivo nastaviti kaj
(Z novimi daljnovodi) so stabilizirali napetost.
3.
iz kemije kdo/kaj ohranjati kaj v čim bolj nespremenljivem stanju
(Z različnimi dodatki) so poskušali čimbolj stabilizirati snov.
Celotno geslo Vezljivostni G
stabilizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj trdno namestiti se
Vreme se /počasi, pretežno z nevihtami/, stabilizira.
Celotno geslo Vezljivostni G
stakníti in stákniti -em tudi iztakníti in iztákniti dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, navadno čustvenostno
1.
kdo/kaj skupaj dati koga/kaj
/Po že utečeni navadi/ si je razpoložljive dele staknil (v uporabno cev za črpanje vode).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
/S težavo/ so ga /končno/ le staknili.
3.
knjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Staknil je hud prehlad in nato še resno bolezen.
Celotno geslo Vezljivostni G
stanováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
/Začasno/ stanuje na deželi/v mestu.
Celotno geslo Vezljivostni G
státi1 stojím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi stali.
2.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.
2.1.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Miza stoji /postrani/.
3.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Hiša stoji ob cesti.
3.1.
kaj biti, obstajati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Grad še danes stoji.
3.2.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Učenec je moral za kazen stati v kotu.
4.
kdo/kaj biti v mirujo čem položaju
Ustavil se je in stal(, dokler niso šli vsi mimo).
4.1.
kaj biti v stanju, ko ne dela, ne deluje
Mlinsko kolo je stalo.
4.2.
kaj biti v nedokončanem stanju, ne potekati
Delo v tovarni (še vedno) stoji.
5.
kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka stojijo (do drugega leta).
6.
kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) stoji.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj pristajati komu/čemu
Modra barva ti ne stoji.
8.
publicistično, preneseno kdo/kaj biti, živeti
/Dobro/ stoji.
Celotno geslo Vezljivostni G
státi2 stánem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti koliko
Obleka stane dva tisoč dinarjev.
2.
kdo/kaj zahtevati, porabiti koliko
Počitnice so nas stale dva milijona.
2.1.
kdo/kaj zahtevati, porabiti koliko
Dosti časa bi nas stalo, če bi hoteli natančno pregledati.
Celotno geslo Vezljivostni G
státi pred stojím pred nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj biti pred čim 'izbirati, odločati'
Stoji pred težko nalogo.
Celotno geslo Vezljivostni G
státi za stojím za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj biti za kom/čim , 'braniti, zagovarjati'
Stoji za njim.
Celotno geslo Vezljivostni G
stáviti -im dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj izraziti kaj
(S prijatelji) je stavil, da bodo zmagali.
2.
kdo/kaj pridobiti si pravico do dobitka
Velikokrat stavi, vendar navadno izgubi.
3.
iz jezikoslovja kdo/kaj določiti/predpisati kaj
(Besedilu) /napačno/ stavi ločila.
Celotno geslo Vezljivostni G
stáviti na -im na dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj izraziti se, odločiti se za koga/kaj
Stavi na dirkah.
Celotno geslo Vezljivostni G
stískati1 -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: stísniti 1-7, 9-10
1.
čustvenostno kdo imeti stisko
/Kot predniki/ so stiskali (pri hrani).
2.
iz fizike kdo/kaj prostorsko manjšati, tlačiti kaj
Plin so stiskali v jeklenke.
Celotno geslo Vezljivostni G
stískati2 -am dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj končati tiskati kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Pravkar so stiskali novo izdajo romana.
Celotno geslo Vezljivostni G
stískati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: stísniti se 1
2.
čustvenostno kdo/kaj nahajati se tesno okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu / med koga/kaj / ob/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje
Otroci so se stiskali ob materi.
Celotno geslo Vezljivostni G
stísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo tesno obdati koga/kaj
Stroj ga je stisnil (za roko) /do krvi/.
2.
kdo spraviti koga/kaj tesno k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Stisnila je svoj obraz k njenemu.
3.
kdo spraviti koga/kaj čim bolj skupaj
Stole in nato še ljudi je /po premisleku/ stisnil /samo v tri vrste/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Kolo (mu) je /grdo/ stisnilo nogo.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Ročno/ je stisnil sok iz limon.
6.
v posplošenem pomenu kdo spraviti koga/kaj v manjši obseg, prostor
Papir je /z jezo/ stisnila /v kepo/.
7.
čustvenostno kdo spraviti koga/kaj okoli/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
V roko (mu) je stisnil nož.
8.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
Iz/Od njega so /s težavo/ stisnili priznanje in obljubo.
9.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri največjem delu/ ga je stisnila huda bolezen.
10.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
Krč ga je stisnil (v nogo).
Število zadetkov: 21351