Fran

1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec česa ne odobrava, je nejevoljen, nezadovoljen s čim
1.1. tudi s ponovljeno črko u, tudi podvojeno, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec komu grozi, ga odganja

2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec presenečen

3. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti

4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa

1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudobija, hudobnost

2. ekspresivno kdor komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: ekspresivno hudobec

3. ekspresivno bitje, ki pooseblja grozljivost, zlo; SINONIMI: ekspresivno hudobec
3.1. evfemistično duhovno bitje v krščanstvu, ki pooseblja hudo, zlo; SINONIMI: evfemistično hudobec, evfemistično hudobni duh

1. ekspresivno kdor komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: ekspresivno hudoba

2. ekspresivno bitje, ki pooseblja grozljivost, zlo; SINONIMI: ekspresivno hudoba
2.1. evfemistično duhovno bitje v krščanstvu, ki pooseblja hudo, zlo; SINONIMI: evfemistično hudoba, evfemistično hudobni duh

1. v nekaterih zvezah v obliki hudobni ki komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo
1.1. ki kaže, izraža tako željo

2. kot samostalnik v obliki hudobno lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudobija, hudobnost

1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudoben, hudobnost
1.1. dejanje, ki kaže, izraža tako lastnost, stanje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

1. takó, da je izražen namen škodovati, povzročiti hudo, zlo, slabo
1.1. takó, da je izražen namen povzročati komu neprijetnosti, težave

1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudoben, hudobija
1.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost

1. izraža, da se govorec čustveno odziva na kaj

2. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti

3. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
3.1. kot členek izraža stopnjevanje povedanega z drugo, primernejšo izjavo
3.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa

srednje velik pes z gosto dlako bele in sive barve, pokončnimi uhlji in svetlo rjavimi ali modrimi očmi; SINONIMI: sibirski husky

1. simbol za enoto herc, hertz

2. del pridevniške zloženke v obliki n-Hz herčni

simbol za kemijski element jod

navadno ponovljeno posnema glas osla

1. iz zoologije ptica z dolgimi nogami, upognjenim vratom in dolgim tankim kljunom, ki živi v gozdovih in močvirjih; primerjaj lat. Threskiornithinae

2. močvirska ptica z belim perjem, golo črno glavo in dolgim črnim kljunom, ki živi v Afriki; primerjaj lat. Threskiornis aethiopica; SINONIMI: iz zoologije sveti ibis

iz farmacije učinkovina ali zdravilo, ki se uporablja za lajšanje bolečin, zdravljenje vnetij, zniževanje povišane telesne temperature

iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico kdo ali kaj

iz zoologije antilopa rdečkasto rjave barve s temnimi lisami nad petami zadnjih nog in črnimi progami na zadnji strani stegen, ki živi v južni in vzhodni Afriki; primerjaj lat. Aepyceros melampus

simbol za kemijski element indij

1. sardeli podobna morska riba s tankim modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Engraulis encrasicholus; SINONIMI: sardon
1.1. ta žival kot hrana, jed; SINONIMI: sardon

v naravi redko prisotna mehka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: In

vdor povzročiteljev bolezni v organizem ali obolenje zaradi takega vdora