Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
slòbodnost -i ž svoboda: Bo'za ſzlobodnoſzt ſze je Szvejtila BKM 1789, 191; za voljo ſzlobodnoſzti, ſzo tvojo Zápovid prelomili SM 1747, 51; Kráo sze szvojoj szlobodnoszti tak veszeli KOJ 1848, 51; szlobodnoszti szvoje düsnevejszti niksoj zemelszkoj oblászti nedájo podjármati KOJ 1845, 68; Bôg ravna v-ſzlobodnoſzti Kakti je potrêbno BRM 1823, 426
Prekmurski
slobòščina -e ž
1. svoboda: Szabdság; szloboscsina KOJ 1833, 172; Ár zakaj bi ſze moja ſzloboſcsina ſzoudila KŠ 1771, 510; Szloboscsina AIP 1876, br. 6, 2; Nedela je naſztávlena ſzkrſztsánſzke ſzloboscsine KŠ 1754, 24; Od krſzcsánſzke ſzloboſcsine KŠ 1771, 489; ne 'selejs dönok ſzloboscsine SŠ 1796, 82; Opomina a. na krſztsánſzko ſzloboſcsino KŠ 1771, 556; Szloboscſino mi dá BKM 1789, 191; za szloboscsino i mir prosziti KOJ 1848, 64; 'Zivéjo vte náj vékſoj .. Vu ſzloboſcsini BKM 1789, 157; Ká'ze, kakda je ſzvojov ſzloboſcsinov 'zivo KŠ 1771, 505
2. pravica: On je Dévai Matyasi szloboscsino podejlo predgati KOJ 1914, 117; Ti szi potrdo szlobodscsino právo KAJ 1848, 62; poszlavec ali je dôbo od kucse szloboscsino ali nê AI 1875, kaz. br. 3; zláti liszt imenüvan, v-sterom szo szpiszane szloboscsine KOJ 1848, 35
3. dovoljenje: i ſzloboscsino ſzta proſzila pri nyih obſztati KM 1790, 62; k-Holoferneſſi, od ſteroga je ſzloboscſino dobila ſzkouz tábora vö, i notri hoditi KM 1796, 72
Prekmurski
slobóud tudi slobód -i ž slovo: Szlobôd fticsov KAJ 1870, 27; Od zemelſzki ſzloboud vzeme tou zná SŠ 1796, 71; Naj szlobôd dá on grêhom vszêm KAJ 1848, 158
Prekmurski
slobóuda -e ž
1. svoboda: kai bi vzéli, i tih potéſeni ſzloboudo SM 1747, 11; dobimo Nej li ſzamo mér i ſzloboudo od hüde düsne vejſzti KŠ 1754, 136; Da 'selej vſzák ſztvár na ſzloboudo ſz-tejla SŠ 1796, 80
2. slovo: Paveo pa vzéo je ſzloboudo od bratov KŠ 1771, 399
Prekmurski
slobóudkinja -e ž svobodna ženska: Ár ne bode öroküvao ſzin deklé zſzinom ſzloboudkinye KŠ 1771, 566
SSKJ
slóčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑) nar. kriviti, upogibati: sločiti telo; postarala se je in hrbet se ji sloči
    slóčiti se s prislovnim določilom  biti, obstajati v obliki loka: korenina se sloči čez potok; oboki se sločijo nad hodnikom
SSKJ
slóčji -a -e (ọ̑) pridevnik od sloka: sločje jajce
SSKJ
slóg in slòg slóga m (ọ̑; ȍ ọ́) 
  1. 1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: določiti, proučevati slog; arhitekturni, glasbeni slogi; umetnostni slogi; slogi v književnosti / hiše v alpskem, panonskem slogu; biblijski slog; osebni slog pisanja / Jakopičev, Prešernov slog / ima jedrnat slog se jedrnato izraža
  2. 2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, popravljati slog; slog šolskih nalog
  3. 3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti svoj delovni slog; zanimiv slog dirigiranja / publ. prilagoditi slog vožnje razmeram na cesti način
  4. 4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in slog skoka / opraviti vaje v lepem slogu
    // šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline: plavalni slogi / plavati v slogu delfina; rokoborba v grško-rimskem slogu
  5. 5. nar. vzhodno del njive med dvema razoroma; ogon: letos ima tri sloge krompirja
    ●     nar. zložiti drva v slog v skladovnico; ekspr. vse je bilo v slogu nogometne tekme hrupno, burno
    ♦     ptt odprti slog pri telegramih pisava z običajnimi črkami, številkami in drugimi znaki; tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; tisk. črkovni slog črkovne družine, ki imajo podobne značilnosti; um. časovni slog značilen za določen čas, določeno dobo; dorski, gotski slog; krajevni slog značilen za določen kraj, določeno področje; osebni slog značilen za posameznega ustvarjalca; plastični slog po lzidorju Cankarju za katerega je značilno poudarjanje plastičnosti; ploskoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje s črtami in ploskvami; slikoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje z barvnimi in svetlobnimi lisami
Celotno geslo Kostelski
slog ► sˈlȯk sˈloːga m
SSKJ
slóga -e ž (ọ̄) stanje brez prepirov, nasprotovanj med ljudmi: med narodi bo zavladala sloga; pozvati ljudstvo k slogi; mati skrbi za slogo med otroki; bratska, družinska sloga; sloga in mir / živeti v ljubezni in slogi
● v slogi je moč dobri medsebojni odnosi med ljudmi povečajo njihovo učinkovitost
Celotno geslo Kostelski
sloga ► sˈlọːga -e ž
SSKJ
slógan -a m (ọ̑) publ. kratko izražena programska misel; geslo: politični, reklamni slogan / uporabljati jezik sloganov
SSKJ
slogáš -a m (á) nav. slabš. kdor si zaradi trenutnih okoliščin ali koristi prizadeva za sodelovanje, povezovanje zlasti na političnem področju: je nepopravljiv slogaš
♦ zgod. pristaš slogaštva
SSKJ
slogáštvo -a s (ȃ) nav. slabš. sodelovanje, povezovanje zaradi trenutnih okoliščin ali koristi zlasti na političnem področju: boriti se proti slogaštvu; neiskreno, škodljivo slogaštvo
♦ zgod. skupna zmerna, prilagodljiva narodna politika staroslovencev in mladoslovencev od 1880 do 1890
SSKJ
slogóven tudi slógoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̄) nanašajoč se na slog: slogovna analiza črtic; slogovna enotnost dela; razložiti slogovne značilnosti preteklih dob / vaje za slogovni pouk pri slovenskem jeziku
    slogóvno tudi slógovno prisl.: skočil je slogovno slabše kot prvič; pisatelj je slogovno zanimiv
SSKJ
slòj slôja m (ȍ ó) 
  1. 1. navadno s prilastkom kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini: na omari je ležal sloj prahu; vrhnji sloj tal / na juhi je plaval sloj maščobe
    // kar je, se nahaja v taki obliki v drugi snovi, med drugo snovjo: sloji premoga so že tanki; pri kopanju so naleteli na sloj ilovice; debelina, nagib sloja
  2. 2. osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi: delavski, kmečki sloj prebivalstva / sloj izobražencev / vplivni družbeni sloji / v razredni družbi: izkoriščani sloji; najnižji sloj; privilegirani sloji; srednji sloj prebivalstva
    ♦     agr. kulturni sloj zemlje; geom. sloj prostor med sosednjima glavnima slojnima ravninama; gozd. mahovni sloj ki obsega vegetacijo tik nad tlemi; grad. nosilni sloj vozišča trajni sloj vozišča, ki se pri popravilu cest navadno ne menja; vezniški sloj sloj zidakov, položen prečno v zid; petr. sloj nahajališče, ki ima obliko plasti ali leče in se lahko gospodarsko izkorišča; talni sloj nad katerim ležijo vsi drugi sloji istih skladov; tekst. sloj vlakna, naložena v večji širini in debelini
SSKJ
slôjast -a -o prid. (ó) nanašajoč se na sloj: slojasta zgradba plošč
♦ meteor. slojasti oblak oblak, ki ima obliko sloja
SSKJ
slôjen in slójen -jna -o prid. (ō; ọ̑) nanašajoč se na sloj: slojna debelina / slojna delitev prebivalcev
♦ geom. slojna ravnina vsaka od vodoravnih ravnin v kotirani projekciji; glavna slojna ravnina vsaka od vodoravnih ravnin v kotirani projekciji, ki so od projekcijske ravnine navzgor ali navzdol v enakih, določenih razdaljah
SSKJ
slojevít -a -o prid. (ȋ) ki je iz slojev: slojevit apnenec; slojevita tla / slojevita družba
SSKJ
slojevítost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost slojevitega: slojevitost tal; slojevitost in razpokanost kamnin
♦ geogr. toplotna slojevitost razporejenost zračnih ali vodnih slojev z različno temperaturo; soc. (družbena) slojevitost razdeljenost družbe, skupin ljudi na posamezne družbene sloje
Število zadetkov: 130176