Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
dojéti -jámem dov., dojêmi dojemíte; dojél; nam. dojét in dojèt (ẹ́ á) vključiti, sprejeti v zavest: končno je le dojel njene besede; šele zdaj je dojel njegovo misel; učenci niso dojeli razlage; šele ko se je vrnil od pogreba, je dojel, kaj se je zgodilo; intuitivno, z razumom dojeti; včasih je težko dojeti bistvo stvari / dojeti resnico spoznati, najti
    dojét -a -o: zgodba je globoko dojeta; bistvo problema je zdaj dojeto
Celotno geslo Kostelski
dojeti gl. posvetiti1, presapiti se, prevideti, sčajmati se, sprevideti
SSKJ
dojétje -a s (ẹ̑) knjiž. glagolnik od dojeti: olajšati dojetje predstave, literarnega dela; dojetje pravega smisla kulturnega dela; dojetje resnice
SSKJ
dojílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dojenje: dojilna sposobnost
SSKJ
dojílja -e ž (í) ženska, ki doji tujega otroka: otroka so izročili dojilji
SSKJ
dojílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) zastar. dojilja: bila mu je dojilka
SSKJ
dojílnica -e [drugi pomen u̯n] ž (ȋ) 
  1. 1. prostor v otroških ustanovah ali bolnicah, kamor prihajajo matere dojit: iz dojilnice je slišati jok dojenčkov
  2. 2. nar. prekmursko posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: polna dojilnica mleka
SSKJ
dojílnik -a [u̯n] m (ȋ) nar. vzhodno posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: mati je s polnim dojilnikom stopila iz hleva
SSKJ
dojíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. hraniti s svojim mlekom: mati doji otroka; zelo dolgo je dojila / psica doji mladiče
  2. 2. nar. vzhodno iztiskati, odvzemati mleko iz vimena; molsti: dojiti kravo
    // nepreh. imeti, dajati mleko: doji več kot polovica krav; koza dobro doji
    dojèč -éča -e: doječe matere
Prekmurski
dojìti -ím nedov. molsti: Kravo dojijo ino mlêko dá BJ 1886, 14; 'senszk mládih po rokáj prijéli, stere szo dojile KOJ 1845, 118
Celotno geslo Kostelski
dojiti ► ˈdoːi̯t ˈdọːjėn nedov.
SSKJ
dójka -e ž (ọ̄) 
  1. 1. vzboklina na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: otrok išče materino dojko; ohlapna dojka; vnetje dojk; rak na dojki
  2. 2. knjiž. dojilja: namesto matere ga je dojila dojka
Prekmurski
dòjka -e ž dojilja: ta Doika pomali zmertukom püſcsa mleiko TF 1715, 6; kákſi ſzo tútorje, dojka KŠ 1754, 31; ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Loucsiti ſcséjo od dojke BKM 1789, 8; ſzám ſzebé Doiko imenüje TF 1715, 6; za dójko rávno laſztivno nyegovo Mater najéla KM 1796, 33; gda matere, babe ali dójke presztrassüjejo KOJ 1845, 100; od ſzvoji dojk ſze vu nárocsaj KŠ 1771, 814; pren. matere czérkvi dojka KŠ 1771, 854
Celotno geslo Kostelski
dojka gl. cica, cice, cicek
SSKJ
dójmiti -im tudi dójmiti se -im se dov. (ọ́ ọ̑) zastar. ganiti, pretresti: dogodki tistih dni so nas globoko dojmili; njene besede so ga dojmile
Prekmurski
dójni -a -o prid. molzen: nede steo za dojno kravo slu'ziti austriánczom AIP 1876, br. 3, 3; sztvaré szamé priprávijo kakti vcselé méd i dojne mleko KAJ 1870, 43; od dôjni ôvcz TA 1848, 65; brezi szile dojnih krav sze znebiti KOJ (1914), 143
SSKJ
dojníca -e ž (í) zastar. dojilja: najeli so zdravo dojnico; služila je za dojnico
SSKJ
dójnica in dojníca -e ž (ọ̑; í) nar. vzhodno žival, ki daje mleko, zlasti krava; molznica: kupil je dve dojnici; ta krava je dobra dojnica
♦ vet. žival, ki doji, zlasti svinja
SSKJ
dojnína -e ž (ī) v stari Jugoslaviji denarni prispevek ustanove za bolniško zavarovanje doječim materam
SSKJ
dojníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dojníce ali dojenje: dojniška doba
Število zadetkov: 130176