Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
štéditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. varčevati: za koga štedite, saj nimate otrok; z možem sta dolgo štedila / štediti pri hrani, obleki; štediti s papirjem
● knjiž. ni štedil jezika upal si je povedati, kar je mislil, da je prav; knjiž. malo bolj štedi svoje moči ne pretiravaj z napori; knjiž. če so dobro delali, ni štedil s pohvalo jih je rad pohvalil
SSKJ
štedljív -a -o prid. (ī í) knjiž. varčen: štedljiv človek; bila je skrbna in štedljiva gospodinja
    štedljívo prisl.: štedljivo ravnati z denarjem
SSKJ
štedljívost -i ž (í) knjiž. varčnost: znan je po svoji delavnosti in štedljivosti
SSKJ
štédnja -e ž (ẹ́) knjiž. varčevanje: navajati otroke na štednjo / štednja blaga, denarja; štednja z električno energijo
SSKJ
štéfan -a m (ẹ́) pog. dvolitrska steklenica, navadno za vino: točiti iz štefana; na mizi jih je že čakal poln štefan / štefan mošta, vina / dati za štefan plačati pijačo v kaki druščini
Celotno geslo Kostelski
Štefan ► ▪šˈteːfan -a m
Celotno geslo Kostelski
štefanje ► šˈtẹːfan’e -a s
SSKJ
štefánji -a -e prid. (ȃ) nar., v krščanskem okolju, v zvezi štefanji dan praznik sv. Štefana 26. decembra
SSKJ
štéfanovo -ega s (ẹ́) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Štefana 26. decembra: bilo je na štefanovo
SSKJ
šteflét -a m (ẹ̑) nav. mn., zastar. polvisoki čevelj brez vezalk, z vstavljeno elastiko za lažje obuvanje: obuti šteflete
SSKJ
štefnjáti -ám nedov. (á ȃ) nižje pog. stikati, iskati: bil je jezen, ko je videl, da so mu štefnjali po kovčku / ljudje so štefnjali po razstavljenih izdelkih, kupil pa ni nihče ničesar
SSKJ
štéhvanje -a s (ẹ̄) etn. šega, da jezdeci v diru razbijajo na kol nasajen sodček, znana v Ziljski dolini: zmagovalec v štehvanju; štehvanje in rej pod lipo / ziljsko štehvanje
SSKJ
štéhvati -am nedov. (ẹ̄) etn. sodelovati kot tekmovalec pri šegi, da se med ježo v diru razbija na kol nasajen sodček: letos je prvič štehval
SSKJ
štéhvovec -vca m (ẹ̄) fant, ki štehva: dober štehvovec / ziljski štehvovec
SNB
štéka -e ž (ẹ̑) pog.
določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli; paketSSKJ, zavitekSSKJ: šteka piva; Na vprašanje carinikov, kaj imata za prijaviti, sta odgovorila, da tri šteke cigaret in dve steklenici alkoholnih pijač E ← nem. Stecken 'daljša palica, drog'
SSKJ
štékanje -a s (ẹ̄) lingv. dodajanje glasu š pred kazalnimi zaimki in prislovi, ki se začenjajo s t: štekanje v podjunskem narečju
SNB
štékati -am nedov. in dov. (ẹ̄) pog.
razumeti: nič ne štekati; štekati poanto; štekati situacijo; Nečesa še vedno ne štekam: kako lahko vse dneve žuraš, piješ in se preganjaš s tipčki, pa ti je še vedno dolgčas E ← nem. stecken 'vklopiti'
    štékati se -am se nedov. (ẹ̄)
    biti s kom v takem odnosu, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: dobro se štekati z vsemi; Mi smo kot neka družina: pogovarjamo in družimo se, nasploh se štekamo
SSKJ
štêkelj -klja m (é) star.  
  1. 1. tečaj: sneti vrata s štekljev
  2. 2. železna konica na palici: med hojo je s štekljem udarjal ob kamenje na poti
    ●     nar. šteklji na njivi strnišče
Celotno geslo Kostelski
štekelj ► šˈteːkėl’ -kl’a m
SSKJ
štekljáč -a m (á) star. rokovnjač: štekljač je ukradel z dvorišča kokoš
Število zadetkov: 119047