Zadetki iskanja
- 1. star. potujčevanje: tujčenje podrejenih narodov
- 2. knjiž., redko uporabljanje tujih besed, tujk: govornikovo nepotrebno tujčenje
● ekspr. ječati pod tujčevo peto pod tujo oblastjo v popolnoma podrejenem položaju; kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti
- 1. star. potujčevati: tujčiti podjarmljene narode
- 2. knjiž., redko uporabljati tuje besede, tujke: v strokovnih delih veliko tujčijo
- 1. kdor je iz tuje dežele, tuje jezikovne skupnosti: deželo so zasedli tujci; jezika tujca ni nihče razumel; tujci in tujke / ekspr. v deželi že stoletja gospodari tujec
// pripadnik tuje države: v hotelu plačujejo tujci višjo ceno
♦ tur. knjiga tujcev knjiga, v katero se vpisujejo gostje iz tuje države - 2. tuj, neznan človek: večini prebivalcev sem še tujec
// tuj človek, ki ni seznanjen z okoljem: v tem delu mesta sem tujec, zato mi ulice niso znane
● ekspr. ti si edini tujec v Jeruzalemu edini, ki ne ve za dogodek, novico - 3. tuj, nerazumljen človek: postati tujec v lastni družini / biti sam sebi tujec
♦ šol. tujejezični pouk pouk, ki ni v maternem jeziku
- 1. telo, košček snovi, ki pride v organizem in se z njim biološko ne uskladi, poveže: tujek mu je padel v oko; odstraniti tujek z operacijo; iver, prah in drugi tujki / presajena ledvica ni ostala tujek
- 2. ekspr. kar je kje tuje, od okolja različno: ta četrt je tujek v mestu / miselni tujek
- 1. ki je tujega rodu, tuje narodnosti: tujerodno prebivalstvo / tujerodni priimek
- 2. redko tuj, neznačilen: tujerodna prvina drame
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5446
- 5447
- 5448
- 5449
- 5450
- 5451
- 5452
- ...
- 6276
- Naslednja »