Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
belína -e ž (í) 
  1. 1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline; čista, mlečna, snežna belina; belina obraza, rjuhe, stene
  2. 2. redko kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirju
    ♦     agr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju
SSKJ
belínček -čka m (ȋ) manjšalnica od belin: nad cvetom je poplesaval belinček
SSKJ
belínka -e ž (ȋ) redko, rabi se samostojno ali kot prilastek belkasta žival: koza belinka
SSKJ
belíšče -a s (í) raba peša kraj, prostor, kjer se beli perilo ali platno: na belišču je ležalo bleščeče belo perilo
SSKJ
belíti1 in béliti -im nedov. (ī ẹ́) 
  1. 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore
  2. 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase
    ●     star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje
  3. 3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem
    // nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča
  4. 4. redko močno segrevati: beliti peč za kruh
    belíti se in béliti se knjiž.  
    1. 1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg
    2. 2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli
    belèč -éča -e: ravnina z belečimi se vasmi
    béljen -a -o: beljena preja; po starem beljene hiše
SSKJ
belíti2 in béliti -im nedov. (ī ẹ́) dodajati jedi maščobo: beliti solato z oljem, žgance z ocvirki; pren. beliti pogovor z duhovitostmi, s kletvicami
● ekspr. hude mu je belil ostro, brez prizanašanja je govoril z njim
Celotno geslo Kostelski
beliti ► ˈbėːl’t -l’ėn nedov.
Celotno geslo Kostelski
beliti se ► ˈbil’it se -in se nedov.
SSKJ
belívec -vca m (ȋ) kdor beli: belivec platna
SSKJ
belívski -a -o (ȋ) pridevnik od belivec: belivsko orodje
Celotno geslo Kostelski
beljač ► ˈbėl’aːč bėˈl’aːča m
SSKJ
belják -a m (á) 
  1. 1. prozorna sluzasta snov v jajcu: ko beljak zakrkne, jed serviramo; jajčni beljak; sneg iz beljakov
  2. 2. redko beljakovina: mlečni beljak
  3. 3. nar. vzhodno belo (v očesu): pogledal me je z beljaki
Celotno geslo Kostelski
beljak ► ˈbėl’aːk bėˈl’aːka m
SSKJ
beljákov -a -o (á) pridevnik od beljak: beljakov sneg
SSKJ
beljakovína -e ž (í) biol., kem. organska spojina, ki jo sestavljajo velike komplicirane molekule, zgrajene iz aminokislin: beljakovine so bistvena sestavina živalskih in rastlinskih celic; mlečna, rastlinska, živalska beljakovina; razkroj beljakovin
SSKJ
beljakovínast -a -o prid. (í) 
  1. 1. podoben beljakovini: beljakovinasta tekočina
  2. 2. redko beljakovinski: beljakovinasta hrana
SSKJ
beljakovínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na beljakovino: beljakovinska hrana; beljakovinska krmila / beljakovinske snovi, ki jih proizvajajo celice
SSKJ
beljáva -e ž (ȃ) les. svetlejši les na obodu debla: lubadarji se razvijajo pod lubjem in v beljavi
SSKJ
beljávec -vca m (ȃ) les. les z neizrazito črnjavo
SSKJ
beljavína -e ž (í) redko beljava
Število zadetkov: 119349