Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
zakládniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    zakládna meníca -e -e ž (ȃ, í)
    kratkoročni vrednostni papir, pri katerem za izplačilo obveznosti jamči država in ki posledično pomeni manj donosno, vendar zato varnejšo naložbo: enomesečne zakladne menice; obrestna mera zakladnih menic; Eden pomembnejših dogodkov na primarnem trgu zakladnih menic je bil padec obrestne mere za enomesečne zakladne menice pod 6 odstotkov
SSKJ
zakládnica -e ž (ȃ) 
  1. 1. prostor, stavba za shranjevanje dragocenosti, denarja: ogledati si zakladnico; shraniti v zakladnici / državna, tempeljska zakladnica; zakladnica muzeja
    // ekspr. skrit prostor, kraj, kjer kdo hrani kaj dragocenega, vrednega: iz svoje zakladnice je potegnil oguljeno fotografijo; deček je dal denar v zakladnico pod strešnikom
  2. 2. knjiž. posebno zavarovan prostor v banki za shranjevanje denarja, dragocenosti; trezor: dati dragocenosti v zakladnico / bančna zakladnica
  3. 3. v nekaterih državah ministrstvo, ki upravlja z javnim, državnim denarjem: o emisiji odloča zakladnica / minister državne zakladnice zakladni minister
  4. 4. ekspr., navadno z rodilnikom kar vsebuje veliko dragocenega, vrednega in se lahko iz njega črpa: morje je zakladnica soli in vode / knjiga je prava zakladnica znanja / ta človek je zakladnica izkušenj, spoznanj
  5. 5. ekspr., s prilastkom kar sestavlja celota kakih vrednih del: izvajati dela iz slovenske glasbene zakladnice; črpati iz kulturne zakladnice naroda
    ●     ekspr. slovar obsega pravo zakladnico besed zelo veliko; knjiž., redko njena besedna zakladnica je skromna njen besedni zaklad
SSKJ
zakládničar -ja m (ȃ) knjiž. zakladnik: zakladničar zaklepa vrata zakladnice / dvorni zakladničar
SSKJ
zakládnik -a m (ȃ) 
  1. 1. kdor skrbi, je odgovoren za zakladnico: zakladnik je odprl zakladnico
  2. 2. knjiž., v nekaterih državah zakladni minister: zakladnik je član vlade / državni zakladnik
  3. 3. star. kdor vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle; blagajnik: zakladnik jim je izplačal njihov delež; zakladnik društva
    ♦     zgod. zakladnik v fevdalizmu uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, ki upravlja zakladnico in premoženje fevdalca
SSKJ
zaklánjati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. knjiž. delati, da pride kaj za kaj drugega ali pod kaj drugega zaradi zavarovanja, zaščite: zaklanjati sadike z vejami / med pohodom so zaklanjali puške pod šotorska krila
  2. 2. star. ščititi, varovati: gore zaklanjajo deželo pred burjo / zaklanjati se s ščitom
  3. 3. star. zakrivati: vas se ne vidi, ker jo zaklanja gozd / s telesom zaklanjati luč
    zaklánjati se star.  skrivati se: otroka sta se zaklanjala za materjo / zaklanjati se pri znancih
SSKJ
zaklápljati -am nedov. (ā) star. zapirati: zaklapljati oči
SSKJ
zakláti -kóljem dov., zakôlji zakoljíte (á ọ́) 
  1. 1. pripraviti prašiča za hrano: prašiče zredijo in zakoljejo doma
  2. 2. ubiti (domačo) žival za hrano, navadno z nožem: zaklati kokoš / prisilno zaklati zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda
    // ekspr. ubiti, umoriti, navadno z nožem: v pretepu so ga zaklali; zaklati se s kuhinjskim nožem
  3. 3. žarg. zelo prizadeti, povsem onemogočiti koga: z razkritjem resnice ga bom zaklal / visoke cene so nas zaklale / zaklal sem se, ker sem mu verjel prišel sem v neprijeten, neugoden položaj
    zaklán -a -o: zaklana žival
SSKJ
zaklatíti in zaklátiti -im, tudi zaklátiti -im dov. (ī á; á) ekspr. narediti nekaj neurejenih gibov, navadno z rokami: zaklatiti proti komu s palico / zaklatiti z rokami okoli sebe
    zaklatíti se in zaklátiti se, tudi zaklátiti se ekspr.  potepajoč se, pohajkujoč zaiti: v vas se je zaklatil neznan človek
SSKJ
zaklavzulírati -am dov. (ȋ) knjiž. omejiti s klavzulo: zaklavzulirati pogodbo, postopek
SSKJ
zaklécati -am dov. (ẹ̄) večkrat nehote, sunkovito upogniti nogo v kolenu, zlasti med hojo: noge so mu zaklecale od strahu / pogosto ji zaklecajo kolena
SSKJ
zaklejíti -ím tudi zakléjiti -im dov., zakléjil (ī í; ẹ̑) zalepiti s klejem: zaklejiti spah
    zaklejíti se, tudi zakléjiti se kem.  spremeniti se v klej: škrob se zakleji
SSKJ
zaklenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zakleniti: zaklenitev vrat
SSKJ
zakleníti -klénem dov. (ī ẹ́) dati mehanizem ključavnice v tak položaj
  1. a) da se kaj ne da odpreti: zaklenil je in spravil ključ; zakleniti s ključem; ključavnica se sama zaklene / dvakrat zakleniti / zakleniti lisice, vrata
  2. b) da kaj ne more več delovati: zakleniti kolo, volan
    // s takim dejanjem narediti
  3. a) da notranjost česa ni dostopna: zakleniti omaro, sobo / cerkev čez opoldne zaklenejo zaprejo; pren., ekspr. zakleniti svoje srce
  4. b) da tisto, kar je v čem, ni dostopno: zakleniti denar v blagajno; zakleniti slaščice v shrambo; pren., ekspr. zakleniti bolečino vase
  5. c) da se komu onemogoči dostop do česa: vino mu zmeraj zaklene / pred njim je treba vse zakleniti
  6. č) da kdo mora ostati, kjer je: zakleniti otroka v sobo / zaklenil jo je ven
    ●     z odgovorom zakleniti komu usta zapreti
    zakleníti se z zaklenitvijo vrat onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor: ko pride domov, se zaklene; zakleniti se z otrokom v hišo, sobo
    zaklenívši zastar.: zaklenivši vhodna vrata, je odšel spat
    zaklénjen -a -o: zaklenjen avtomobil
SNB
zaklenítiSSKJ -klénem dov. (ī ẹ́)
1. narediti, da se onemogoči, omeji uporaba česa ali prepreči nezaželeno izvajanje ukazov, navadno z geslom ali šifriranjem: zakleniti telefon; zakleniti datoteke; S polovičnim pritiskom sprožilca fotoaparata zaklenemo nastavitve samodejnega ostrenja in parametre osvetlitve
2. šport. žarg. preprečiti, da nasprotnik doseže zadetek: Vratar je zaklenil gol E = stcslov. zaklenǫti < pslov. *zakle(p)nǫti k ↑zaklépati
SSKJ
zaklénjenost -i ž (ẹ́) stanje zaklenjenega: zaklenjenost vrat
● ekspr. njegova odljudnost in zaklenjenost vase zaprtost
SSKJ
zaklénkati -am dov. (ẹ̑) nav. ekspr. zazvoniti, navadno ob nesreči, smrti: zajokal je, ko je zaklenkal zvon / zaklenkal bo mrtvaški zvon
// zazvoniti sploh: ko zaklenka zvonec, pridite k večerji
● ekspr. preden je ura zaklenkala deset, je ugasnil luč odbila; star. kmalu mu bo zaklenkal zvon bo umrl
SSKJ
zaklèp -épa m (ȅ ẹ́) 
  1. 1. zapiralo, pri katerem se zapirajoči element zapne, zatakne za kaj: zaklep se odpre, poči; zaklep blagajne; zaklep iz železa / nož na zaklep nož s pripravo, ki preprečuje, da bi se pregibno rezilo odpiralo, zapiralo samo
  2. 2. del strelnega orožja za zapiranje, polnjenje strelne cevi: potegniti zaklep nazaj; zaklep puške, strojnice; ročica zaklepa
    ●     zastar. spraviti koga v zaklep zapreti ga
SSKJ
zaklepáj -a m (ȃ) znak, ki oklepa besedo, številko, stavek z zadnje, desne strani: napisati zaklepaj
SSKJ
zaklépanje -a s (ẹ̑) glagolnik od zaklepati: zamuditi se z zaklepanjem / zaklepanje vrat
SSKJ
zaklepáti -klépljem dov., zaklêplji zaklepljíte; zaklêpal (á ẹ́) ekspr. potolči, udariti: detel zakleplje po deblu
♦ lov. divji petelin zakleplje zapoje začetni del svojega speva
Število zadetkov: 98536