Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
sŕčnost -i ž (r̄) 
  1. 1. knjiž. pogum, odločnost: v težavah, ki so ga zadele, je pokazal veliko srčnost; srčnost borcev / srčnost jim je upadla
  2. 2. star. prisrčnost, prijaznost: sprejel jih je z veliko srčnostjo
Svetokriški
srčnost ž srčnost, pogum, vnema: od gnade S. Duha pride naſha muzh, inu ſerzhnust im. ed., is katero premagamo vſe skushnave hudizhave ǀ nebò mogla premagat ſerzhnoſt tož. ed. S. Agathe ǀ je imel takorshne Syny, kateri skuſi nyh ſerzhnoſt tož. ed., veliko saſtopnoſt, inu zhednoſt nesrezheno zhaſt ſi ſo sadobili ǀ Katero ſerzhnust tož. ed. od Marie Diuize spomina S. Bonauentura
SSKJ
sŕd -a m (ȓ) 
  1. 1. velika stopnja jeze: srd ga je premagal; v njem je rasel srd; spraviti koga v srd; ekspr. popadel ga je divji srd; izbruh srda / govoriti s srdom v glasu
  2. 2. ekspr. silovitost, divjost: srd nevihte se je polegel; srd valov
Svetokriški
srd -a m srd, jeza: nam ſe ſdy, de je ſerd im. ed., inu shtrajfinga ǀ ſèrd im. ed. tiga Nebeſhkiga Rihtarja je perglihan enimu derezhimu potoku ǀ ſe boij ſerda rod. ed. Boshiga ǀ de bi ſe imeli varvat, inu sdershat od iese, inu Serda rod. ed. ǀ vidish te ſerdite noge Boshje, katere po ſemli s'ſerda rod. ed. terkajo ǀ de bi njega pravizhni ſerd tož. ed. vtalashil ǀ de bi ta pravizhni Serd tož. ed. Boshij utalashil ǀ s'suojo pohleuno proshno vezhkrat bo ta pravizhni serdt tož. ed. vtalashila ǀ miloſt ſe bò preobernila v'ſerd tož. ed. ǀ ſi potle proſſil G. Boga, de bi tebe neshtraifal v' ſvoim ſerdi mest. ed. ǀ gdu vam je dokasal bejshat pred tem sardom or. ed. Boshjm ǀ boganerodna shena s'velikim serdom or. ed. odgovorji ǀ sapovej s' velikem ſerdam or. ed., de imaio Thereſio ſveſſano v'jetje k'Eduvarduſu poſtavit
Celotno geslo Kostelski
srd gl. jad
Celotno geslo Kostelski
srdica gl. sredica
SSKJ
srdít -a -o prid., srdítejši (ȋ) 
  1. 1. zelo jezen: biti, postajati srdit; ves srdit je začel ugovarjati
    // nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko jezo: kričal je s srditim glasom; srdit obraz, pogled; srdite kretnje
  2. 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, z veliko intenzivnostjo: pograbila ga je srdita jeza; srdito grmenje topov / srdit boj, prepir
    srdíto prisl.: srdito mahati z rokami; srdito pogledati
Svetokriški
srdit -a m srdit, jezen: Sdaj pravi de je ſerdit im. ed. m ſavolo teh grehou ǀ Gospud ſerdit im. ed. m rata ǀ Bug ſe bo ludem perkasal Serdit im. ed. m, inu reshalem ǀ Ta ſerditi im. ed. m dol. iesni zhlovek della kakor de bi bil obnoril ǀ Ceſsariza je bila sardita im. ed. ž, inu je njega kregala ǀ popade shkaff, inu ſerdita im. ed. ž tezhe k'potoku pò uodo ǀ je potalashil ſerd tiga reshaleniga, inu ſerditiga rod. ed. m Alexandra ǀ Eſther bò gnado meni od tiga pravizhnu ſerditega rod. ed. m Nebeſkiga Aſsvera ſproſila ǀ glaſs tega reshaleniga, inu pravizknu Serditiga rod. ed. m Boga ǀ je potalashila tiga ſerditiga tož. ed. m ži. Davida ǀ ſerditega tož. ed. m ži. mosha bosh potoleshila ǀ videm tiga pravizhnu ſarditiga tož. ed. m ži. Rihtaria Nebeskiga ǀ vezhkrat ſi vidil tu ſerditu tož. ed. s oblizhe Boshje ǀ kadar bodo pogledali v'taiſtu serditu tož. ed. s oblizhe Boshje ǀ vinu kateru bo potalashilu, inu reſveſſelilu reshalenu, inu ſertitu tož. ed. s ſerzè Boshje ǀ ste taku ſerditi im. mn. m de vni ſe je sazhel s'vamij praudat ǀ te jeſne ſardite tož. mn. m ludij krotke ſturj
Celotno geslo Kostelski
srdit ► ˈsr̥dit sr̥ˈdiːta -ȯ prid.
SSKJ
srdítež -a m (ȋ) ekspr. kdor se zelo jezi: srditeža sta bila hitro pripravljena na pretep; nerazsoden srditež
SSKJ
srdíti -ím, tudi srdíti in sŕditi -im nedov. (ī í; ī ŕ) spravljati v veliko jezo: srdi jih človeška neumnost; srdi ga, če mu ugovarjajo
    srdíti se, tudi srdíti se in sŕditi se čutiti, izražati veliko jezo: ali se oče še srdi; srdi se sam nase
Svetokriški
srditi se -im se nedov. srditi se, jeziti se: Samy zhes ſebe imamo ſe ſerditi nedol., aku hudu nam ſe godj ǀ Sabſtoin ſe ſerdish 2. ed. ti S. Baſilius ǀ Sabſtoin ti S. Baſilius ſe sèrdish 2. ed. ǀ S. Peter Chryſologus ſe mozhnu ſerdj 3. ed. zhes takushnu govorjenie ǀ Kir ſe s' ſvojm bratam ſerdj 3. ed. ǀ Ieremia mozhnu ſe toshi, inu ſerdi 3. ed. zhes lete, kateri njega ſe naboje ǀ Se ſerdite 2. mn. vy Goſpoda, Kadar vashi hlapzi, inu dekle, vaſhi delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ nikar ſe ne ſerdi vel. 2. ed., nikar ſe nekregai ǀ ſami zhes ſebe ſerditeſe vel. 2. mn. dokler s' vashmi grehy perſilite lete ſtvary de vam shkodio ǀ neieſiteſe, neſerditeſe +vel. 2. mn. ǀ David tudi ſe je ſerdil del. ed. m zhes lete greshne ǀ dokler ſmò brata, bi bil velik greh kadar bi ſe ſerdila del. dv. m, inu kregala ǀ kadar ludje ſo shlishali, de resniza je v'meſtu pershla ſe ſo zhes njo ſerdili del. mn. m
Celotno geslo Kostelski
srditi se ► ˈsr̥dit se -in se nedov.
Svetokriški
srdito prisl. srdito, jezno: ta bolni ſerditu odgovorij ǀ takrat Ceſar ſerditu mu odgovorij ǀ Demetrius ſerditu je bil odgovuril
SSKJ
srdítost -i ž (ȋ) velika stopnja jeze: srditost ga je minila; izbruh srditosti / težko prenaša njegovo srditost
// ekspr. velika stopnja česa sploh: spori, značilni po svoji srditosti / srditost boja
SSKJ
srdorít -a -o prid. (ȋ ī) redko jeznorit: fant je nagel in srdorit
SSKJ
srébanje -a s (ẹ̄) glagolnik od srebati: motilo ga je njegovo srebanje / počitek ob srebanju kave
Celotno geslo Kostelski
srebanje ► sˈrėːban’e -a s
SSKJ
srébati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̄) spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo šumeči glasovi: srebati juho; srebati iz skodelice; pri jedi sreba / srebati školjke
// ekspr. piti v majhnih požirkih: srebali sta čaj in prigrizovali piškote; počasi, z užitkom srebati kavo / sedel je v gostilni in srebal vino
● pog., ekspr. rad ga sreba pije (alkoholne pijače)
    srebáje: srebaje kavo, sta se pogovarjala
Celotno geslo Kostelski
srebati ► sˈrėːbat -bl’en nedov.
Število zadetkov: 118406