Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
vžgáti2 vžgèm dov., vžgál (á ȅ) z žarečim predmetom narediti kaj v kaj: vžgati znamenje v kožo, les / vžgati komu kaj na kožo
● ekspr. ta podoba se mu je vžgala v zavest se mu je boleče vtisnila
    vžgán -a -o: v dušo vžgana beseda
SSKJ
vžíg -a m (ȋ) glagolnik od vžgati1: vžig uspe / električni vžig; vžig z vžigalno vrvico / hiter vžig; vžig motorja / spontan vžig snovi samovžig; vžig eksploziva, bencinskih hlapov
♦ avt. naravnati, nastaviti vžig naravnati, nastaviti vžigalno napravo motorja tako, da je vžig plinske zmesi usklajen z gibi bata; eksplozivni vžig pojav, da zmes goriva in zraka v bencinskem motorju prehitro zgori
SSKJ
vžigáč -a m (á) knjiž. priprava, napolnjena z razstrelivom ali snovjo, ki povzroči eksplozijo glavnega naboja; vžigalnik: vžigač se ni aktiviral
SSKJ
vžigálec1 -lca [tudi u̯c] m (ȃ) redko vžigalnik: prižgati si cigareto z vžigalcem
SSKJ
vžigálec2 -lca [u̯c] m (ȃ) kdor vžiga kaj v kaj: vžigalec znamenj
SSKJ
vžigálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vžiganje1 ali vžig: vžigalna naprava; vžigalna snov / vžigalni kamenček kamenček za vžigalnik; vžigalni ključ ključ za vžiganje motorjev z notranjim zgorevanjem; vžigalna kapica posodica z razstrelivom, s katerim se povzroči eksplozija glavnega razstreliva; vžigalna vrvica vrvica za vžig razstreliva
♦ teh. vžigalna iskra iskra za vžiganje eksplozivne zmesi v motorju; vžigalna svečka svečka za vžiganje eksplozivne zmesi v motorju
SSKJ
vžigálica -e ž (ȃ) kratka paličica z vnetljivo glavico, ki se pri drgnjenju ob hrapavo površino vžge: vžigalica zagori; prižgati vžigalico; škatlica vžigalic; hiše so bile kakor škatlice vžigalic so bile kvadraste oblike, majhne; ležati, stati kakor vžigalice v večjem številu zelo tesno drug ob drugem
// kupiti vžigalice; vleči vžigalice vleči različno skrajšane vžigalice z namenom slepo izbrati koga za kaj, določiti vrstni red
// bengalične vžigalice ki zagorijo z obarvanim plamenom, zlasti za signaliziranje; lesene, kartonske, parafinske vžigalice; minerske vžigalice; švedske ali varnostne vžigalice ki se vžgejo le pri drgnjenju ob ploskev, ki vsebuje rdeči fosfor; univerzalne vžigalice ki se vžgejo pri drgnjenju ob poljubno (trdno) ploskev
SSKJ
vžigáličen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vžigalico: vžigalična glavica / vžigalična škatlica
SSKJ
vžigálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) knjiž. vžigalna vrvica: vtakniti v smodnik vžigalko in jo prižgati
// vžigalna kapica: vžigalka naboja
SSKJ
vžigálnik -a m (ȃ) 
  1. 1. priprava za prižiganje cigaret: prižgati si cigareto z vžigalnikom; kamenček za vžigalnik / bencinski, plinski vžigalnik / avtomobil z vgrajenim cigaretnim vžigalnikom
    // priprava za prižiganje, vžiganje česa sploh: prižgati plin z vžigalnikom / minirati z električnim vžigalnikom
  2. 2. voj. priprava, napolnjena z razstrelivom ali snovjo, ki povzroči eksplozijo glavnega naboja: priviti, vstaviti vžigalnik; z vžigalnikom aktivirati bombo; vžigalna kapica vžigalnika / kislinski vžigalnik ki se aktivira z delovanjem kisline
    // potezni, udarni vžigalnik; tempirni vžigalnik ki se aktivira v določeni točki krivulje leta ali po določenem času; urni vžigalnik ki se aktivira ob določenem času z urnim mehanizmom
SSKJ
vžigálo1 -a s (á) priprava za vžiganje, prižiganje: vžgati z vžigalom / električno vžigalo / pritrditi vžigalo na razstrelivo / prižgati si pipo z vžigalom vžigalnikom
SSKJ
vžigálo2 -a s (á) priprava za vžiganje znamenj: razbeliti vžigalo
SSKJ
vžíganje1 -a s (ȋ) glagolnik od vžigati1: vžiganje kuriva / vžiganje motorja / imeti težave z vžiganjem avtomobila / električno, magnetno vžiganje
SSKJ
vžíganje2 -a s (ȋ) glagolnik od vžigati2: vžiganje številk, znamenj; vžiganje v les
SSKJ
vžígati1 -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. delati, povzročati, da kaj začne goreti: vžigati drva, slamo / vžigati ogenj v peči; pren. strast mu vžiga plamen v očeh
  2. 2. star. prižigati: vžigati svetilko; luči se vžigajo in ugašajo / na nebu se vžigajo zvezde
  3. 3. s povzročanjem zgorevanja goriva spravljati v delovanje: vžigati motor; voznik je dolgo vžigal / vžigati vozilo
    // nepreh. zaradi zgorevanja goriva začenjati delovati: motor rad, težko vžiga / avtomobil slabo vžiga
  4. 4. ekspr. delati, povzročati, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: vžigati jezo, sovraštvo; vžigati v kom pohlep / vžigati domišljijo, samozavest
  5. 5. nepreh., ekspr. vzbujati pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: popevka, akrobatska točka vžiga; vžigati z nastopom
    ●     ekspr. godci vžigajo koračnice ognjevito, glasno igrajo; ekspr. lepotica mu vžiga kri, srce ga spolno zelo vznemirja, privlači; ekspr. njegovi govori vžigajo množice zelo navdušujejo
    vžígati se 
    1. 1. začenjati goreti: hiše so se vžigale druga za drugo; suha trava se rada vžiga
    2. 2. ekspr. pojavljati se z intenzivno svetlobo: jutranja zarja se vžiga / blisk za bliskom se vžiga / iskrice se mu vžigajo v očeh
      ●       ekspr. v pogledih se jim vžiga veselje pogledi izražajo veliko veselje
      // postajati zelo svetel, žareč: obzorje se vžiga
    3. 3. ekspr. pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: v njem se vžiga ljubezen, strast / v glavi se mu vžigajo nove ideje
    vžigajóč -a -e: vžigajoče besede; vžigajoča se zarja
SSKJ
vžígati2 -am nedov. (ī ȋ) z žarečim predmetom delati kaj v kaj: vžigati znamenja; vžigati v kožo, les / vžigati na čelo, kožo
● knjiž. vžigati srcu skeleče rane povzročati
SSKJ
vžígen -gna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vžig: vžigna temperatura
♦ elektr. vžigna napetost napetost, potrebna za vžig fluorescenčne cevi, sijalke
SSKJ
vživéti se -ím se dov., vžível se (ẹ́ í) 
  1. 1. živeč v novem okolju začeti živeti skladno z njim: vživeti se v mestu, tujini; preseljene živali so se dobro vživele
    // živeč v novi skupnosti vključiti se vanjo: otrok se je kmalu vživel v novo družino / lepo se vživeti mednje
  2. 2. navadno v zvezi z v priti v stanje, ko kaj ni več težko, neprijetno: vživeti se v delo, novo dolžnost; vživel se je v misel, da je bolan
  3. 3. navadno v zvezi z v priti v stanje, ko se kaj dobro razume, čustveno podoživlja: vživeti se v čustvovanje, položaj koga / vživeti se v nekdanje čase / vživeti se v film; vživeti se v vlogo
SSKJ
vživétje -a s (ẹ̑) glagolnik od vživeti se: vživetje v okolje; imeti velike sposobnosti vživetja / vživetje v otroško duševnost
SSKJ
vživétost -i ž (ẹ̑) stanje vživetega: njegova vživetost je presenetljiva; vživetost v novo okolje / vživetost v delo
Število zadetkov: 99601