Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zazoríti -ím tudi zazóriti -im dov., zazóril (ī í; ọ̄) nav. 3. os., knjiž. začeti se, nastopiti: dan je zazoril / zazorila je zora / zvečer so zazorile rdeče svetilke zasvetile
    zazoríti se, tudi zazóriti se 
    1. 1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se: komaj se zazori, se že oglasijo prve ptice; še preden se je zazorilo, so šli na pot
    2. 2. pojaviti se, pokazati se: na vzhodu se je zazorila zarja
SSKJ
zazrcáliti se -im se dov. (á ȃ) knjiž. zaradi odbijanja svetlobe v čem postati viden, pokazati se: luči so se zazrcalile v jezeru; v ogledalu se je zazrcalil njen obraz
// postati viden, pokazati se: na obrazu se zazrcali bojazen, otožnost; v očeh se zazrcali strah
SSKJ
zazréti -zrèm dov., zazŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. zagledati: že oddaleč je zazrl dekle; kmalu za ovinkom so zazrli kočo / zazreti komu v obraz, oči pogledati
// z brezizraznim pogledom se je zazrl predse; zazrl se je skozi okno; zazrla se mu je naravnost v oči / zazreti se v preteklost
    zazŕt -a -o: vase zazrt človek; ležala je, nepremično zazrta v strop
SSKJ
zazŕtost -i ž (ȓ) knjiž. zagledanost: zazrtost človeka v določen cilj / zazrtost v preteklost, spomine / zazrtost vase
// veliko navdušenje, zanos, prevzetost: onemeti od zazrtosti; romantična zazrtost
SSKJ
zazvenčáti -ím dov., zazvénči in zazvênči; zazvénčal in zazvênčal (á í) dati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kozarci zazvenčijo; veriga zazvenči; ob vsakem koraku so ostroge zazvenčale
SSKJ
zazvenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega: jeklo, kovina zazveni / kraguljčki, strune zazvenijo; kosa zazveni / ekspr.: gong zazveni; zvonec zazveni zazvoni
    // ekspr. tišina zazveni
  2. 2. navadno s prislovnim določilom postati jasno slišen: njegove besede so zazvenele po hiši; koraki so zazveneli na ulici; glasen smeh je zazvenel po prostoru
  3. 3. postati zvočno bogat, ubran: toliko časa je popravljal radio, da je njegov glas zazvenel / že kar dobro igra, vendar mu glasbilo še ne zazveni ne da polnega, lepega zvoka
    // s prislovnim določilom dobiti tako zvočno barvo, podobo, kot izraža določilo: glas mu je zazvenel globoko, ubrano, zamolklo
    // ekspr., s prislovnim določilom pokazati se, zazdeti se tak, kot izraža določilo: njegove besede so zazvenele očitajoče, porogljivo; odgovor je zazvenel prepričljivo
  4. 4. ekspr. postati zaznaven, opazen: v njegovem glasu je zazvenel posmeh; iz njegovih besed je zazvenela žalost
  5. 5. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek kot pri zvočni zaznavi: znan glas mu zazveni v uho / od udarca mu je zazvenelo v glavi / tišina mu zazveni v ušesih
SSKJ
zazvenketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: zaloputnil je z vrati, da so šipe zazvenketale
SSKJ
zazvénkniti -em tudi zazvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: zaloputnil je z vrati, da je posoda na polici zazvenknila
SSKJ
zazvončkáti -ám dov. (á ȃ) star. zazvončkljati: kraguljčki so zazvončkali / dvakrat je zazvončkal
SSKJ
zazvončkljáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. dati kratke, visoke, zveneče glasove: zvonček zazvončklja
    // povzročiti kratke, visoke, zveneče glasove: zazvončkljati z žlicami
  2. 2. ekspr. narahlo zazvoniti: zvonovi so zazvončkljali
SSKJ
zazvoníti -ím dov., zazvónil (ī í) 
  1. 1. dati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona: zvonovi so glasno zazvonili; brezoseb. v zvoniku je zazvonilo / zamolklo zazvoniti
    // povzročiti močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona: zazvoniti na veliki zvon
  2. 2. dati zveneče, brneče glasove kot signal: zvonec nad vrati je zazvonil; brezoseb. zazvonilo je, pojdite v razred / budilka je zazvonila ob sedmih; v pisarni zazvoni telefon
  3. 3. z zvonjenjem naznaniti: zazvoniti konec pouka; brezoseb. zazvonilo je poldne / v krščanskem okolju: zazvoniti mrliču z zvonjenjem naznaniti, da je kdo umrl; zazvoniti k maši z zvonjenjem naznaniti, da se bo kmalu začela
  4. 4. ekspr. dati zvonjenju podoben glas: kozarci so zazvonili; veriga zazvoni
    // povzročiti zvonjenju podoben glas: zazvoniti s ključi
    ●     star. jeseni mu je zazvonilo je umrl; ekspr. zazvonilo mu je v glavi, ušesih dobil je občutek zvenenja nepretrganega visokega tona; ekspr. usedel se je na klop in zazvonil z nogami zabingljal; star. v cerkvi je zazvonilo skupaj zazvonilo zadnjič pred začetkom maše
    ♦     lov. pes zazvoni se pri zasledovanju divjadi oglasi z donečimi, zvenečimi glasovi; rel. zazvoniti avemarijo zazvoniti zvečer v čast Mariji; zazvoniti jutranjico, jutro zazvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih
SSKJ
zažágati -am dov. (ȃ) 
  1. 1. začeti žagati: zažagati po narisani črti
  2. 2. z žago nekoliko zarezati: zažagati desko, drevo
  3. 3. z žaganjem narediti, izoblikovati v kaj: zažagati v letev široke reže
  4. 4. ekspr. oglasiti se z rezkimi, monotono ponavljajočimi se glasovi: škržati so spet zažagali
  5. 5. ekspr. rezko, monotono zasmrčati: ni vedel, da je v spanju večkrat zažagal
SSKJ
zažaréti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. začeti žareti: popihal je in žerjavica je spet zažarela / megle so se razpršile in sonce je zažarelo / drevje je zažarelo v jesenskih barvah / nebo je zažarelo v večerni zarji
    // žareč se pojaviti: na nebu je zažarelo sonce
  2. 2. ekspr. pokazati zelo močno pozitivno čustveno vznemirjenost: zažarel je od sreče, veselja / obrazi so jim zažareli v navdušenju
  3. 3. ekspr. odraziti se, pokazati se v živih barvah: sredi travnika so zažareli maki
    // odraziti se, pokazati se v veliki meri: v njenih očeh je zažarela ljubezen, moč
SSKJ
zažarévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat zažareti: oglje zažareva / luči so zažarevale in ugašale / ekspr. oči ji zažarevajo v jezi
SSKJ
zažaríti se -ím se tudi zažáriti se -im se dov., zažáril se (ī í; ā ȃ) knjiž. odbiti močno svetlobo: lasje so se ji zažarili v zahajajočem soncu
SSKJ
zaždéti -ždím dov., zaždì (ẹ́ í) negibno, tiho obsedeti: zaždel je na soncu in poslušal žvrgolenje ptic
// nepremično, duševno odsotno se zagledati: podprl si je glavo in zaždel predse
SSKJ
zažebljáti -ám dov. (á ȃ) knjiž. pribiti z žeblji: zažebljati letev
SSKJ
zažéjati -am dov. (ẹ̑) 
  1. 1. brezoseb. začutiti potrebo po pijači: po jedi ga je zažejalo; od vročine človeka zažeja; pren. zažejalo ga je po domovini, prijateljih
  2. 2. star. užejati: slana hrana ga je zažejala / pri delu se je zažejal
SSKJ
zaželênost tudi zaželjênost -i ž (é) lastnost, značilnost zaželenega: zaželenost dejanja; zaželenost in koristnost razprave
SSKJ
zaželéti -ím dov., zažêlel (ẹ́ í) izraziti komu željo, da bi bil deležen česa pozitivnega: zaželeti komu prijetne počitnice, srečno pot; zaželeti komu srečo, uspeh pri delu; zaželeti vesele praznike / vstopil je in jim zaželel dobro jutro; zaželeli so si lahko noč in šli spat / zaželeti komu dobrodošlico izraziti
● redko lepšega življenja mu ne morem zaželeti želeti
    zaželéti si stil. zaželéti začutiti željo po čem: zaželeti si svežega kruha, hladne vode; zaželeti si mir, svobodo; zaželel si je pogovora s prijateljem; zaželela si je, da bi bila daleč proč
    // začutiti željo po zadovoljevanju spolne potrebe s kom: čutil je, da si ga je zaželela; zelo si jo je zaželel
    ●     star. dobil boš vse, kar boš zaželel kar se ti bo zahotelo; star. zaželelo se mu je, da bi se vrnil domov zahotelo se mu je
    zaželèn tudi zaželjèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od zaželeti: najti zaželeni mir; z vznesenimi besedami zaželena sreča; prišla je zaželena svoboda; zaželeno je, da se sestanka udeležijo tudi starši
    2. 2. ki si ga kdo želi: roditi zaželenega otroka / zaželen gost; opazil je, da pri njih ni zaželen dobrodošel
    3. 3. ki se zahteva: raziskava ni dala zaželenih rezultatov; zaželena kakovost, lastnost / za sprejem na delovno mesto so zaželene petletne delovne izkušnje / izročiti kupcu zaželeno blago iskano, naročeno; sam.: zaželeno podčrtajte
Število zadetkov: 96227