Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
zažlébiti -im tudi zažlebíti -ím dov., zažlébil (ẹ̄ ẹ̑; ī í) narediti, da ima kaj žleb, žlebove: zažlebiti desko, tram
SSKJ
zažlíndrati -am dov. (ȋ) metal. povzročiti, da se določene sestavine rude in dodatkov spremenijo v žlindro: zažlindrati primesi
SSKJ
zažlobudráti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. dati glasove kot voda pri močnem vretju: juha v loncu je zažlobudrala; brezoseb. v kotličku je zažlobudralo
  2. 2. ekspr. nerazločno, hitro reči, povedati: mimogrede je nekaj zažlobudral / hvala, nasvidenje, so zažlobudrale vsevprek
SSKJ
zažmériti -im dov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. napol zapreti oči: pogledal je proti luči in zažmeril
// pogledati z napol zaprtimi očmi: zažmeriti v sonce
SSKJ
zažmíkati -am dov. (ȋ) 
  1. 1. redko dati kratke, tleskajoče glasove: razmočena zemlja je zažmikala pod nogami; brezoseb. v čevljih mu je zažmikalo
  2. 2. nar. vzhodno zmečkati, stlačiti: zažmikati peso in krompir za prašiče
SSKJ
zažmŕkati -am dov. (r̄ ȓ) nar. zamežikati: pozdravil je in zažmrkal / zažmrkati z očmi
SSKJ
zažmúriti -im dov. (ū ȗ) nar. napol zapreti oči: sedel je in zažmuril
// pogledati z napol zaprtimi očmi: zažmuriti v sonce
SSKJ
zažréti -žrèm dov., zažŕl (ẹ́ ȅ) nizko porabiti, zapraviti za jed, hrano: zažrli so celo plačo; vse zažre in zapije
    zažréti se ekspr., s prislovnim določilom  
    1. 1. z žretjem, grizenjem prodreti v kaj: črv se zažre v les / klop se zažre v kožo / medved se je zažrl v tjulnjev drob zagrizel; pren. dvomi so se zažrli vanj
    2. 2. zaradi delovanja določene sile priti v kako snov: kolesa so se zažrla v blato; žaga se zažre v deblo / vrv se mu je zažrla v dlani / steza se zažre v pobočje
    3. 3. priti skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah, umazanija se zažre v preprogo / rja se zažre v kovino
      ● 
      ekspr. avtomobil se je zažrl v strmino s težavo zapeljal; ekspr. zažreti se v branje, delo začeti intenzivno brati, delati
    zažŕt -a -o: zažrt madež; v roke zažrta vrv
SSKJ
zažuboréti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. dati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode: potok, studenec zažubori / vodomet glasneje zažubori / ekspr.: sredi puščave zažubori studenec se žuboreč pojavi; curek vina je zažuborel v majoliko žuboreč stekel
  2. 2. ekspr. rahlo, lahkotno se zaslišati: iz radia je zažuborela violina
  3. 3. ekspr. živahno, lahkotno reči, povedati: zažuborela mu je nekaj prijaznih besed / rada te imam, je zažuborela deklica
    // živahno, lahkotno zapeti: na češnji so zažuboreli ščinkavci
SSKJ
zažúgati -am dov. (ū) 
  1. 1. zamahniti z iztegnjenim kazalcem, navadno za svarilo, grožnjo: hudomušno, skrivaj mu je zažugal / zažugati s pestjo
  2. 2. ekspr. zagroziti, zapretiti: zažugali so mu, da ga bodo pretepli; zažugati komu s kaznijo
SSKJ
zažulíti in zažúliti -im dov. (ī ú) knjiž. ožuliti: novi škornji so ga zažulili
SSKJ
zažvenketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: ob sunku so zažvenketale šipe; udaril je s pestjo po mizi, da je vse zažvenketalo / kosi stekla so zažvenketali po tleh žvenketajoč padli
// povzročiti ostre, višje glasove zlasti z udarcem, trkom s čim: zažvenketati s kovanci
SSKJ
zažvenkljáti -ám dov. (á ȃ) narahlo zažvenketati: kozarci na pladnju so zažvenkljali / pred hišo so zažvenkljali zvončki zazvončkljali
// zažvenkljati s kovanci v žepu
SSKJ
zažvénkniti -em in zažvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe v oknih so zažvenknile ob strelu
SSKJ
zažvepláti -ám dov. (á ȃ) agr. razkužiti z žveplovim dimom: zažveplati shrambo, sode
Čebelarstvo
zažvepláti -ám dov.
SSKJ
zažvížgati -am dov. (í) 
  1. 1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visoke, ostre glasove: zažvižgal je in zapel; glasno, predirljivo, tiho zažvižgati / zažvižgati na prste, skozi zobe / zažvižgati znano melodijo
  2. 2. z žvižganjem dati znamenje: ko bom zažvižgal, pridi; zažvižgati psu
     
    žarg., šport. sodnik je zažvižgal konec igre zapiskal
  3. 3. dati visoke, ostre glasove: lokomotiva zažvižga; brezoseb. v daljavi je nekaj zažvižgalo
    // oglasiti se s takimi glasovi: v vrhu češnje je zažvižgal kos
  4. 4. ekspr. dati žvižganju podobne glasove: burja je zažvižgala / bič je zažvižgal po zraku; krogle so zažvižgale nad glavami
    // povzročiti žvižganju podobne glasove: zažvižgati s šibo po zraku
SSKJ
zažvrgoléti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. oglasiti se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: ptica je priletela na okno in zažvrgolela
  2. 2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno reči, povedati: dobro jutro, je zažvrgolela
SSKJ
zbádanje -a (ȃ) glagolnik od zbadati: zbadanje trnja / zbadanje z iglo, nožem / čutiti zbadanje pri dihanju; zbadanje v prsih / prenašati zbadanje prijateljev; dobrodušno, pikro zbadanje
SSKJ
zbádati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: njegova brada jo je zbadala; strnišče zbada v bose noge / trnje zbada bode
    // ekspr.: burja zbada v obraz; mraz je zbadal do kosti
    // brezoseb. čutiti ostro bolečino: pri srcu, v prsih, pod lopatico ga zbada
  2. 2. s koničastim predmetom povzročati komu bolečino: nehaj me zbadati; zbadati z buciko, iglo, s šivanko; zbadati koga z nožem
    // s koničastim predmetom preizkušati kaj: zdravnik ga je zbadal na različnih mestih
  3. 3. ekspr. povzročati duševno bolečino, trpljenje: njeni očitki ga zbadajo
    // s premišljenimi, posmehljivimi besedami prizadevati, žaliti: rad zbada; žena ga zbada, kadar more; hudomušno zbadati; kar naprej se zbadata / zbadati s pikrimi besedami
    ● 
    redko jezdec je zbadal konja z ostrogami spodbadal
    zbadajóč -a -e: zbadajoč konja se je pognal v dir; zbadajoče besede; zbadajoče bolečine; prisl.: zbadajoče odgovoriti, reči
Število zadetkov: 96227