Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
škátla -e ž (ȃ) 
  1. 1. posoda kvadraste, valjaste oblike, navadno s pokrovom, iz kartona, pločevine za shranjevanje, embalažo: odpreti škatlo; zlagati izdelke, pisma v škatlo; kartonska, pločevinasta škatla / konzervne škatle; šivalna škatla; škatla za jestvine
    // vsebina škatle: pojesti škatlo piškotov
  2. 2. pog. zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave; ohišje: občutljivi del mehanizma je v škatli; škatla radijskega aparata / škatla avtomobila karoserija
  3. 3. slabš., navadno s prilastkom škatli podobna hiša, stavba: zdaj gradijo same škatle / stanuje v eni od stanovanjskih škatel
    // vozilo, zlasti slabo: ladja je bila stara škatla / pločevinasta škatla avtomobil, avtobus
    ●     nar. škatla past za polhe; žarg., arhit. škatla škatli podoben sestavljiv pohištveni element; žarg., obrt. škatla omarica za roleto; slabš. ugasni no to škatlo radijski, televizijski sprejemnik; žarg., les. okenska škatla okenski okvir
    ♦     etn. škatla plitev barjanski čoln z ravno, oglato zadnjo stranico; muz. škatla priprava s pokrovom in ročajem za prenašanje violine, čela; trg. zložljiva odpremna škatla zložljiva embalaža za knjigo, izdelek iz kosa kartona, valovite lepenke; voj. dimna škatla posoda, napolnjena s snovjo, ki pri izgorevanju daje velike količine dima za maskiranje
Celotno geslo Kostelski
škatla ► šˈkaːtl’a -e ž
SSKJ
škátlast -a -o prid. (ȃ) podoben škatli: škatlasta priprava / slabš. moderna škatlasta arhitektura / slabš. škatlasta ladja
● žarg., arhit. škatlasto pohištvo pohištvo iz škatli podobnih sestavljivih elementov
♦ med. škatlasti zvok zvok pri pretrkavanju napihnjenih pljuč, podoben zvoku ob udarcu na pavko; teh. škatlasti nosilec nosilec iz štirih pravokotno spojenih plošč, pasov, navadno ojačan z rebri, zaporami
    škátlasto prisl.: škatlasto ropotati
SSKJ
škatláti -ám nedov. (á ȃ) nar. ropotati zaradi udarjanja vsebine ob stene posode: posoda škatla, nekaj mora biti v njej; votlo škatlati
// ropotati zaradi razmajanosti, slabe pritrjenosti: voz je razmajan, zato škatla
SSKJ
škátlati -am nedov. (ȃ) knjiž., slabš. postavljati, razvrščati v določene skupine ne glede na naravno celoto, različnost: čemu bi svet nenehoma rezali, sortirali, škatlali
SSKJ
škátlica -e ž (ȃ) manjšalnica od škatla: odpreti škatlico; spraviti v škatlico / cigaretna škatlica; redko okrasna škatlica šatulja; škatlica od vžigalic, za vžigalice; hiše so bile kakor škatlice vžigalic so bile kvadraste oblike, majhne
// pokaditi tri škatlice na dan tri zavojčke cigaret; porabiti celo škatlico vžigalic
● ekspr. trhla škatlica je nemočno plesala na valovih čoln, ladja; on je kakor iz škatlice brezhibno, lepo oblečen, urejen; stanovanje imajo zmeraj kakor iz škatlice zmeraj vzorno pospravljeno, čisto
Celotno geslo Kostelski
škatlica ► šˈkaːtėl’ca -e ž
SSKJ
škávna -e ž (ȃ) nar. zahodno naravna skalna vdolbina, v kateri se nabira voda: piti vodo iz škavne
SSKJ
škèc škêca m (ȅ é) nar. košček, grižljaj: škec kruha
SSKJ
škílast -a -o prid. (í) ki škili: škilast človek; biti škilast / škilast na eno oko, na obe očesi / škilaste oči
    škílasto prisl.: škilasto gledati
Celotno geslo Kostelski
škilast ► šˈkil’ast -a -ȯ prid.
SSKJ
škílav -a -o prid. (í) škilast: škilav človek; biti škilav / škilav pogled
SSKJ
škílavec -vca m (í) kdor škili: škilavec ga je začudeno pogledal
SSKJ
škílavost -i ž (í) očesna napaka, zaradi katere se zrklo ne obrača pravilno v smer gledanja: zdraviti škilavost z očesnimi vajami; kljub škilavosti je prvi opazil prihajajoča letala
SSKJ
škílec -lca m (ȋ) star. škilavec
SSKJ
škiléti -ím nedov. (ẹ́ í) postajati škilast: ker se mu je slabšal vid na levem očesu, je vse bolj škilel / ekspr. kar škilel je od jeze
SSKJ
škílež -a m (ȋ) ekspr. škilavec
SSKJ
škíliti -im nedov. (í ȋ) 
  1. 1. nepravilno obračati zrklo glede na smer gledanja: otrok škili / škili na eno oko, na obe očesi; škiliti navznoter, navzven
  2. 2. ekspr. od strani, skrivoma gledati: medtem ko je govoril, je škilil k vratom; škiliti pod krila / škiliti z enim očesom na desnega soseda / postrani, od strani škiliti na koga
    // skrivoma, pritajeno gledati sploh: škiliti izza trepalnic; škiliti za kom skozi prste / škiliti skozi okno
    // tako gledati kaj z željo pridobiti si: ves čas škili na meso; poželjivo škiliti / začel je škiliti za dekleti
  3. 3. ekspr., s predlogom skrivaj si želeti, prizadevati
    1. a) pridobiti kaj, polastiti se česa: že dolgo škilijo na naš gozd / zmeraj škili, kako bi koga opeharil
    2. b) priti kam: sovražnik spet škili čez mejo; eni škilijo v zakon, drugi iz njega
    škilèč -éča -e: škileč človek; škileč na soseda, je s strahom odgovoril
Celotno geslo Kostelski
škiliti ► šˈkil’ėt -ėn nedov.
SSKJ
škíljenje -a s (ī) glagolnik od škiliti: kadar ni imel očal, je bilo njegovo škiljenje še opaznejše; pogost vzrok škiljenja je slabši vid enega očesa / zdravljenje škiljenja / škiljenje navznoter, navzven / oprezujoče škiljenje; škiljenje v sošolčev zvezek
Število zadetkov: 113665