Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
psitakóza -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen papig, ki se prenaša tudi na človeka; papigovka
SSKJ
psoglàv in psogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima pasjo glavo: psoglava mitološka bitja / psoglave opice
SSKJ
psoglávec -vca m (ȃ) 
  1. 1. etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o psoglavcih
  2. 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: izogibajte se teh psoglavcev / turški psoglavci so spet ropali po deželi
Celotno geslo Kostelski
psoglavec ► pasȯgˈlaːvac -gˈlaːfca m
SSKJ
psoglávski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na psoglavce: psoglavski poglavar / psoglavska zloba
SSKJ
psoslóvje -a s (ọ̑) knjiž. veda o psih; kinologija
SSKJ
psovánje -a s (ȃ) glagolnik od psovati: preklinjanje in psovanje
SSKJ
psováti psújem nedov., psovál (á ú) knjiž. zelo zmerjati: začel je kričati in psovati / psovati koga z barabo, govedom / psovati komu mater
    psován -a -o: psovan človek
Celotno geslo Etimološki
psováti psújem nedov.
SSKJ
psóvka -e ž (ọ̄) groba, zelo žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu: izreči psovko; odgovoriti s psovko; grda, prostaška, ekspr. sočna psovka; psovke in kletve / ekspr. obkladati, obmetavati se s psovkami
Celotno geslo Etimološki
psọ̄vka – glej psováti
SSKJ
pst [pśt in ps̀t] medm.  izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: položil je prst na usta: pst; pst, ostani, kjer si; psst, tiho
Celotno geslo Etimološki
pst medm.,
SSKJ
pš1 [pš́] medm., klic perutnini  beži, pojdi: pš je zamahnil, da so se kokoši razbežale / pššš, je podil golobe
SSKJ
pš2 [pš́] medm.  posnema šepetanje, polglasno govorjenje: pš, pš, pš, si šepetajo na uho
Celotno geslo Etimološki
pšȅn – glej šȅn
SSKJ
pšênast -a -o prid. (é) po sestavi, obliki podoben pšenu: pšenasta snov
SSKJ
pšeníca -e ž (í) kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: pšenica raste, zori; mlatiti, sejati, žeti pšenico; snetljiva pšenica; klas, snop pšenice / mleti pšenico; mernik, vreča pšenice / pšenica gre v klasje; jara, ozimna pšenica; semenska pšenica; pšenica italijanske sorte / skriti se v pšenico; sejati ajdo po pšenici na njivo, na kateri je rasla pšenica
● bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega; ekspr. trgovcem gre letos pšenica v klasje pri trgovanju imajo veliko uspeha; to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju v pravljicah nikoli
♦ agr. jarovizacija pšenice
Celotno geslo Etimološki
pšeníca -e ž
Celotno geslo Kostelski
pšenica ► šeˈniːca -e ž
Število zadetkov: 139350