Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
pšeníčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pšenico: pšenični klas; pšenična slama; pšenično zrno / pšenični kruh, zdrob; pšenična moka / imeti pšenične lase svetle z rumenim odtenkom
 
zool. pšenična mušica mušica, katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus
    pšeníčno prisl.: pšenično svetli lasje
Celotno geslo Etimološki
pšenȋčen – glej pšeníca
Celotno geslo Kostelski
pšeničenšeˈniːčėn -čna -ȯ prid.
SSKJ
pšeníčica -e ž (í) ekspr. manjšalnica od pšenica: njiva pšeničice / nasuti ptičkom pšeničice / rumena pšeničica
Celotno geslo Kostelski
pšeničicašeˈniːčėca -e ž
SSKJ
pšeníčka -e ž (í) ekspr. manjšalnica od pšenica: pšenička je ozelenela / nasuti konju pšeničke
SSKJ
pšeníčnica -e ž (ȋ) 
  1. 1. redko pšenična slama: pospraviti pšeničnico
  2. 2. agr. hruška rumene barve in sladkega okusa, ki zori ob žetvi pšenice: pšeničnice so že zrele
SSKJ
pšeníčnik -a (ȋ) star. pšenični kruh: jesti pšeničnik; kos pšeničnika
♦ 
bot. poletni jurček
SSKJ
pšeničnolás in pšeničnolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima pšenične lase: pšeničnolasa deklica
SSKJ
pšêno -a (é) oluščena prosena zrna: prebirati pšeno za klobase; kuhano pšeno / proseno pšeno
// oluščena zrna nekaterih žit sploh: ajdovo pšeno; ječmenovo pšeno ješprenj
♦ 
meteor. babje pšeno zrnate snežne padavine
Celotno geslo Etimološki
pšéno -a s
SSKJ
pšíca -e ž (í) star. puščica: izstreliti pšico; švignil je mimo hiše kot pšica
SSKJ
pšícniti -em dov. (í ȋ) star. švigniti, zleteti kot puščica: ptič je pšicnil v temo / mimo je pšicnilo vozilo
SSKJ
pšt [pš́t in pš̀tmedm.  pst: pšt, da kdo ne sliši
SSKJ
pterodáktil -a (ȃ) pal. izumrli plazilec z zelo podaljšanim prstom in kratkim repom, sposoben letati
SSKJ
pteropód -a (ọ̑) nav. mn., zool. v morju živeči drobni planktonski polži, Pteropoda
SSKJ
pterozáver -vra (á) pal. izumrli plazilec, sposoben letati: okostje pterozavra
SSKJ
ptialín -a (ȋ) biol., kem. encim sline, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor
SSKJ
ptíca -e ž (í) 
  1. 1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptice čivkajo, pojejo, vreščijo; ptica je kljuvala, odletela; loviti ptice; jata ptic; živi kakor ptica pod nebom svobodno, brezskrbno
    // divja, domača ptica; gozdna, nočna, vodna ptica; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; ptica pevka, selivka, ujeda; razstava ptic
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiva, prebrisana ženska: sosedovo dekle je prava ptica
    ● 
    ekspr. jeklena, srebrna ptica letalo
Celotno geslo Etimološki
ptíca -e ž
Število zadetkov: 139350