Zadetki iskanja
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ
splôščati -am nedov. (ó) delati kaj plosko, sploščeno: sploščati žico s kladivom; predmeti se pod težo sploščajo / sploščati fige, posušene slive
SSKJ
splôščenje tudi sploščênje -a s (ȏ; é) glagolnik od sploščiti: sploščenje žice / sploščenje zemlje ob tečajih
SSKJ
splôščenost tudi sploščênost -i ž (ȏ; é) lastnost, značilnost sploščenega: sploščenost predmeta / sploščenost zemlje ob tečajih
SSKJ
sploščeváti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj plosko, sploščeno: sploščevati žico; pri gledanju na daleč se leča sploščuje
● s takim načinom slikanja slikar sploščuje globino zmanjšuje prostorski vtis; ekspr. preplašeni ljudje so se sploščevali ob zidu se stiskali
● s takim načinom slikanja slikar sploščuje globino zmanjšuje prostorski vtis; ekspr. preplašeni ljudje so se sploščevali ob zidu se stiskali
SSKJ
splôščiti -im tudi sploščíti -ím dov., splôščil tudi splóščil (ō ȏ; ī í) narediti kaj plosko, ploščato: iz testa oblikovane kroglice pred pečenjem sploščimo; sploščiti žico; pri gledanju na daleč se leča splošči / pritisnil je nos na šipo, da se je sploščil / sploščiti robove z vročim likalnikom
● prostor na njegovih slikah se je sploščil ne daje izrazitega prostorskega vtisa; ekspr. od strahu se je sploščil k steni stisnil
● prostor na njegovih slikah se je sploščil ne daje izrazitega prostorskega vtisa; ekspr. od strahu se je sploščil k steni stisnil
- splôščen -a -o tudi sploščèn -êna -o
- 1. deležnik od sploščiti: sploščena leča; sploščena žica; sploščeno železo
- 2. ki ima razmeroma majhno debelino: sploščen kamen; sploščen prsni koš; sploščena oblika gomoljev; sploščeno telo nekaterih živali / sploščen nos nos z malo izstopajočo nosno kostjo
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ
splôšen -šna -o prid., splôšnejši (ó)
- 1. ki se nanaša na vse ljudi, stvari, ne na posameznika, posamezno: skrbeti za splošno blaginjo, srečo; predmet je namenjen splošni uporabi / razglasiti splošni mir; splošna ljudska obramba; splošna volilna pravica; v nekaterih deželah splošna stavka
// ki se nanaša na več ljudi sploh: pri otrocih je to splošen pojav; v gostilni se je začel splošen pretep; splošen vtis je bil, da je v mestu premalo trgovin; te pesmi veljajo po splošni sodbi za njegove najboljše; med letalskim napadom je nastala splošna zmeda; vzbujati splošno občudovanje
// ki se nanaša na kak pojav v celoti: opisati splošni politični položaj v državi; splošni vtis o operni predstavi je bil slab; napisati splošno oceno seminarja
// ki je skupen vsem istovrstnim primerom: splošne lastnosti otrok, učencev; opisovati splošne poteze življenja
// ki se ne nanaša na posameznosti, podrobnosti: obravnavati splošna vprašanja; besedilo je preveč splošno / splošni načrt; splošna določila statuta / splošni in zato nenatančni izrazi pomensko široki - 2. ki obravnava osnovne značilnosti, zakonitosti predmeta določene stroke: specializirati se za splošno kemijo; razlikovati med splošno psihologijo in posebnimi psihologijami občo psihologijo
// splošna izobrazba izobrazba, ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti
// nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana: izdelovati jeklo za splošno strojegradnjo; splošno mizarstvo / izučil se je za splošnega ključavničarja / izdati splošno enciklopedijo / splošna ambulanta, bolnišnica / Splošna plovba Piran
● publ. kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje razpisa imeti kvalitete, ki se zahtevajo, pričakujejo
♦ ekon. splošni ekvivalent blago, v katerem vse drugo blago izraža svojo vrednost; splošni stroški stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; splošna poraba ali splošna potrošnja sredstva, porabljena za delovanje družbenopolitičnih skupnosti; film. splošni plan izrez prizorišča, ki daje vtis naravne velikosti; geom. splošna lega tvorbe lega tvorbe, s katero ni poudarjen noben poseben odnos te tvorbe glede na projekcijski sistem; jur. splošni in posebni del zakona; med. zdravnik splošne medicine; voj. splošna mobilizacija
- splôšno prisl.: to je splošno človeška lastnost; splošno družbeni pojavi; ta beseda je bila nekoč splošno rabljena; splošno znano dejstvo
- splôšni -a -o sam.: prehod od splošnega k posebnemu; ni znal združiti osebnega s splošnim; na splošno na splošno govoriti; na splošno je bila dobra študentka; na splošno razgledan človek; v splošnem v splošnem se ne zanima za slikarstvo; v splošnem je tako ravnanje običajno
SSKJ
splôšnica -e ž (ō) knjiž., redko puhlica, fraza: nihče ga ni poslušal, ker je govoril same splošnice
SSKJ
SSKJ
SSKJ
splôšnočlovéški -a -o prid. (ō-ẹ́) nanašajoč se na vse ljudi, človeštvo: splošnočloveški problemi / splošnočloveške napake
SSKJ
splôšnodržáven -vna -o prid. (ō-á) nanašajoč se na vso državo: reševati splošnodržavne probleme / podjetje splošnodržavnega pomena
SSKJ
splôšnoizobrázben -a -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na splošno izobrazbo: nizka splošnoizobrazbena raven
SSKJ
splôšnoizobraževálen -lna -o prid. (ó-ȃ) nanašajoč se na izobraževanje, ki obsega osnove vseh glavnih področij človekove dejavnosti: splošnoizobraževalne oddaje; splošnoizobraževalni in strokovni predmeti
♦ ped. splošnoizobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo
♦ ped. splošnoizobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo
SSKJ
splôšnoljúdski -a -o prid. (ō-ȗ) nanašajoč se na vse ljudstvo: splošnoljudske koristi / splošnoljudski značaj revolucije
♦ jur., do 1953 splošnoljudsko premoženje
♦ jur., do 1953 splošnoljudsko premoženje
SSKJ
splôšnonároden -dna -o prid. (ō-á) nanašajoč se na ves narod: vzdrževanje kulturnih ustanov je splošnonarodni problem
SSKJ
SSKJ
splôšnost -i ž (ó)
- 1. lastnost, značilnost splošnega: splošnost nekaterih pojavov; prizadevati si za splošnost izobrazbe; splošnost zadovoljstva je bila očitna
- 2. filoz. kar se nanaša na bistvene skupne znake pri vseh primerkih: prehajati preko posebnosti v splošnost
SSKJ
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4653
- 4654
- 4655
- 4656
- 4657
- 4658
- 4659
- ...
- 6007
- Naslednja »
Število zadetkov: 120128
Dostopnost