Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
splovíti -ím tudi splóviti -im dov., splóvil (ī í; ọ̄) publ. splaviti, spustiti (v vodo): v ladjedelnici so splovili novo ladjo
SSKJ
splúnkati -am dov. (ȗ) ekspr. povzročiti, da tekočina v nepolni posodi zaradi sunkovitega premikanja izgubi bistrost, čistost: splunkati vino v sodčku
SSKJ
splúti splôvem in splújem dov., tudi splovíte (ú ó, ú) začeti pluti: ladja je že splula; čoln je splul od brega / ekspr. ptice so splule na jug odletele
SSKJ
splúžiti -im tudi izplúžiti -im dov. (ú ȗ) s (snežnim) plugom odstraniti sneg: splužiti cesto / splužiti sneg
    splúžen tudi izplúžen -a -o: splužena cesta; prim. izplužiti
Celotno geslo Kostelski
spocati ► sˈpọːcat -an dov.
SSKJ
spočásniti -im in spočasníti -ím dov., spočásnil (ā; ī í) upočasniti: spočasniti hojo, vožnjo / spočasniti korak / bolezen je spočasnila otrokov razvoj / knjiž. avtomobil je spočasnil hitrost zmanjšal
SSKJ
spočêlo -a s (é) knjiž. začetek, izvor: to je spočelo vsega zla / spočelo govora
SSKJ
spočénjati -am nedov. (ẹ̑) 
  1. 1. večkrat prihajati v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: spočenjati in splavljati / spočenjati otroke, potomstvo
  2. 2. knjiž. povzročati nastanek česa: tako ravnanje spočenja sovraštvo
    spočénjati se 
    1. 1. nastajati, začenjati obstajati: čutila je, da se v njej spočenja novo življenje
    2. 2. knjiž. nastajati, pojavljati se: zunaj so se spočenjali čudni glasovi / v glavi so se mu spočenjale nenavadne misli
SSKJ
spočétek -tka m (ẹ̑) star. nastanek: spočetek novega življenja / spočetek romana
SSKJ
spočéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na spočetje: spočetna zmožnost / spočetna doba ženske plodna doba ženske
SSKJ
spočéti -čnèm dov., spočél; nam. spočét in spočèt (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: spočela je in rada bi rodila; spočeti iz ljubezni, v pijanosti / spočeti otroka; ni spočela s svojim možem
    // povzročiti nastanek novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: spočela sta tretjega otroka / hčer je spočel s svojo drugo ženo
  2. 2. knjiž. povzročiti nastanek česa: sam je spočel ta načrt; take predstave je spočel v svoji domišljiji / trpljenje lahko spočne zlobnost
    spočéti se 
    1. 1. začeti biti, obstajati: v njej se je spočelo novo življenje
    2. 2. knjiž. nastati, pojaviti se: na ulici so se spočeli čudni glasovi / med njima se je spočela ljubezen; v pesnikovi duši se je spočela nova pesem
    spočét -a -o: nekatera zdravila kvarno učinkujejo na spočeti plod; v žalosti spočete misli
    ♦     rel. brez madeža, od svetega Duha spočet
Celotno geslo Kostelski
spočeti ► sˈpȯčẹt -čnen dov.
SSKJ
spočétje -a s (ẹ̑) glagolnik od spočeti: ta sredstva delujejo proti spočetju; preprečevanje spočetja; razvoj plodu po spočetju; spočetje in rojstvo / spočetje otroka / spočetje novega dneva
♦ rel. dogma o brezmadežnem spočetju dogma, da je bila Kristusova mati spočeta brez izvirnega greha
Celotno geslo Kostelski
spočetje ► spȯˈčẹːtje -a s
SSKJ
spočétka prisl. (ẹ̑) knjiž. izraža čas začetka dejanja, stanja; od začetka, na začetku: spočetka se je bal ljudi
// izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku: spočetka je kričal in klel, potem prosil, pa vse zaman
SSKJ
spočétnik -a m (ẹ̑) knjiž.  
  1. 1. kdor povzroči nastanek novega organizma: on je otrokov spočetnik / ekspr. bila je v veselje svojima spočetnikoma staršem
  2. 2. začetnik: spočetnik novih idej
SSKJ
spočíniti -em dov. (í ȋ) star. spočiti se: zdaj lahko spočinem; po napornem delu bi se rad spočinil
SSKJ
spočítek -tka m (ȋ) star. počitek: potrebovati spočitek / popoldanski spočitek
SSKJ
spočíti se spočíjem se dov., spočìl se (í ȋ) s prekinitvijo kake dejavnosti sprostiti se, okrepiti se: čez noč se je spočil; utrujen sem, moram se spočiti; telesno in duševno se spočiti / konji se morajo spočiti / spočiti se od dela, naporov / pozimi se rastline spočijejo; zemlja se spočije
    spočíti si s prekinitvijo kake dejavnosti doseči, povzročiti sprostitev, okrepitev česa: spočiti si noge; spočiti si oči po dolgem branju / v gorah si človek spočije živce
    ●     knjiž. zelenje nam spočije trudne oči ob gledanju zelenja si spočijemo oči
    spočít -a -o: spočit konj; biti spočit; spočiti so nadaljevali pot; spočita zemlja
    ♦     gastr. spočito testo testo, ki je napravljeno stalo določen čas
SSKJ
spočítost -i ž (ȋ) stanje spočitega človeka: duševna, telesna spočitost; naspanost in spočitost
Število zadetkov: 120128