Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. v bizantinski državi vladar ali visok dvorni dostojanstvenik: despot in despojna
♦ zgod. srbski vladar v letih od 1402 do 1459 - 2. v starem in srednjem veku vladar z neomejeno oblastjo: orientalski despoti
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: njen mož je surov despot; birokratski despot
- 1. despotizem: propad despotije / birokratska despotija državnega aparata
- 2. v starem in srednjem veku država, ki ji vlada despot: ljudstva v perzijski despotiji
- 1. politična ureditev, značilna za sužnjelastniške in fevdalne družbe, v kateri ima vladar neomejeno oblast: despotizem v Perziji; neusmiljen despotizem
- 2. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: ni mogla več prenašati despotizma svojega moža; zaradi svojega despotizma se je kmalu z vsemi sprl
♦ zgod. srbska država v letih od 1402 do 1459
- 1. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: kruto despotstvo; despotstvo upravnega aparata nad delovnimi ljudmi; šef je bil nepriljubljen zaradi svojega despotstva
- 2. politična ureditev, značilna za sužnjelastniške in fevdalne družbe, v kateri ima vladar neomejeno oblast; despotizem: perzijsko despotstvo
♦ kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka
♦ kem. destilacijska buča steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 498
- 499
- 500
- 501
- 502
- 503
- 504
- ...
- 6002
- Naslednja »