Zadetki iskanja
Prekmurski
skazlívi tudi skažlívi -a -o prid. hinavski: Od szkazlivoga krszcsánsztva BKM 1789, 187; naj váſz ſto ne vkani vu ſzkazlivom gucsi KŠ 1771, 606; Károl .. szka'slive králice .. obiszka KOJ 1848, 48
Prekmurski
Prekmurski
skazlívost tudi skažlívost -i ž hinavščina: ſtera ſzo brezi ſzrczá vcsinyena, liki ſzkazlivoſzt KŠ 1771, 436; i brezi ſzkazlivoſzti ſzvéti 'zitek KŠ 1754, 192; Dönok ali ſzkazlivoſzti KŠ 1771, 592; ibrezi ska'slivoſzti tou'si KMK 1780, 75; Brez ſzkazlivoszti BKM 1789, 8b; Da ti brez szkazlivoszti Áldüjemo KAJ 1848, 128; ka je Paveo prouti Farizeuskoj ſzkazlivoſzti KŠ 1771, 743; Goszpodne, sztrêbi vö vszo szkazlivoszt TA 1848, 9; Kakda ſzkazlivoſztyom KŠ 1754, 20; znoutra ſzte pa puni ſzkazlivoſztyom KŠ 1771, 77; Tá dejte záto i vſzo jálnoſzt, i ſzkazlivoſztyom KŠ 1771, 77; Tá dejte záto i vſzo jálnoſzt, i ſzkazlivoſzti KŠ 1771, 705
Prekmurski
skažǘvanje -a s prikazovanje: Z-ſzka'züvan-yem, Z-ſztrasüvanyem, Kak bi Ti csloveka norio BRM 1823, 334
Prekmurski
skažǘvati -ǘjem nedov. izkazovati, izpričevati: naj ſze vcsijo prvo kſzvojoj laſztivnoj hi'zi pobo'znoſzt ſzka'züvati KŠ 1771, 640; Csi bi vſze zmo'znoſzti Vöro meo ſzka'züvati BKM 1789, 277; Daj mi v-mojem deli vrêloszt szka'züvati KAJ 1870, 168; naj szamo dobro volo szka'züjem AI 1875, br. 2, 7; tvojo miloſztivno pomoucs ſzka'züjes knám KŠ 1771, 837; ſzvoje ſzka'züje Ocsinszko ſzrczé KŠ 1754, 265; je protivnik vſzákoj gizdoſzti, tak i toj, ſtero cslovik vu popejvanyi ſzka'züje BKM 1789, 6b; Goſzpodár ſzka'süje vam ſzvoj dár SIZ 1807, 33; delo Tvojo zmo'znoſzt ſzka'züje BRM 1823, 106; Nad têm radoszt szkazüje KAJ 1848, 286; I hüdo szrdce szka'züje KAJ 1870, 166; nego vſzo dobro vernoſzt ſzka'züjo KŠ 1754, 49; nego krotkoſzt ſzka'züjejo kvſzejm lidém KŠ 1771, 660; i on ſzam bode ſzvojo Ocſinszko lübezen knyim ſzka'züvao KŠ 1754, 221; i mi knaſemi Jezuſi tákſo lübeznoſzt ſzka'züjmo KŠ 1771, 340; I szka'züjmo Bôgi vernoszt KAJ 1848, 138; Drágeme natúre radoſzt ſzam ſzka'süvao SŠ 1796, 76; Kaj ſzi mí ſzka'süvao ſzvojo jákoſzt SIZ 1807, 38; Ali da szitak dobro szrdce szka'züvao k-meni KAJ 1870, 22
skažǘvati se -ǘjem se
1. pojavljati se, kazati se: Ár kákſi je vas 'zitek? Liki ſzpár je, kiſze edno malo ſzka'züje KŠ 1771, 752; csi gli ſze za pobo'zne ſzka'züjejo KŠ 1771, 836; Ár csi sze szka'züje z ocsmi TA 1848, 28; Li nisteri cvêtek sze szka'züje escse KAJ 1870, 27; Veliki glád sze szka'züje vu oni mesztaj AI 1875, br. 2, 2; Pri vszákom dugoványi zacsétki sze vnogo zadevkov szka'züje AI 1875, kaz. br. 8; se z vodé čarne glavé szkažüjejo AI 1878, 21; Stiri tjedne szam sze pred nikim nê szka'züvao AIP 1876, br. 1, 7; geto ſze je ſtirideſzét dni nyim ſzka'züvao KŠ 1771, 341; Zaütra, gda sze je prvi trák szunca szka'züvao KAJ 1870, 50; nazavüpsztva edem sészti táo sze na szedsztvi szka'züvao AIP 1876, br. 2, 3; i v-ocsáj szo sze nyê szkuze veszeljá szka'züvale AIP 1876, br. 9, 5
2. delati se, kazati se: Boug ſzka'süje ſze nám lübezniven SŠ 1796, 44; Szka'zuje ſze nam lübezniven BRM 1823, 23; i drügi sze prijaznivo szka'züjejo k-nyemi KAJ 1870, 124; Gda ſzo ſze za moudre ſzka'züvali KŠ 1771, 448; naj ſze zdaj ſzka'züje liczi Bo'zemi za náſz KŠ 1771, 687; naj ſze krotki knyej ſzka'züjo KŠ 1754, 221
skažüvajóuči -a -e
1. izkazujoč, pričujoč: nego vſzo dobro vernoſzt ſzka'züvajoucsi KŠ 1771, 659
2. prikazujoč se: da vu czérkvi Bo'zoj ſzidi ſzka'züvajoucsi ſze, kaj je Boug KŠ 1771, 628
skažǘvati se -ǘjem se
1. pojavljati se, kazati se: Ár kákſi je vas 'zitek? Liki ſzpár je, kiſze edno malo ſzka'züje KŠ 1771, 752; csi gli ſze za pobo'zne ſzka'züjejo KŠ 1771, 836; Ár csi sze szka'züje z ocsmi TA 1848, 28; Li nisteri cvêtek sze szka'züje escse KAJ 1870, 27; Veliki glád sze szka'züje vu oni mesztaj AI 1875, br. 2, 2; Pri vszákom dugoványi zacsétki sze vnogo zadevkov szka'züje AI 1875, kaz. br. 8; se z vodé čarne glavé szkažüjejo AI 1878, 21; Stiri tjedne szam sze pred nikim nê szka'züvao AIP 1876, br. 1, 7; geto ſze je ſtirideſzét dni nyim ſzka'züvao KŠ 1771, 341; Zaütra, gda sze je prvi trák szunca szka'züvao KAJ 1870, 50; nazavüpsztva edem sészti táo sze na szedsztvi szka'züvao AIP 1876, br. 2, 3; i v-ocsáj szo sze nyê szkuze veszeljá szka'züvale AIP 1876, br. 9, 5
2. delati se, kazati se: Boug ſzka'süje ſze nám lübezniven SŠ 1796, 44; Szka'zuje ſze nam lübezniven BRM 1823, 23; i drügi sze prijaznivo szka'züjejo k-nyemi KAJ 1870, 124; Gda ſzo ſze za moudre ſzka'züvali KŠ 1771, 448; naj ſze zdaj ſzka'züje liczi Bo'zemi za náſz KŠ 1771, 687; naj ſze krotki knyej ſzka'züjo KŠ 1754, 221
skažüvajóuči -a -e
1. izkazujoč, pričujoč: nego vſzo dobro vernoſzt ſzka'züvajoucsi KŠ 1771, 659
2. prikazujoč se: da vu czérkvi Bo'zoj ſzidi ſzka'züvajoucsi ſze, kaj je Boug KŠ 1771, 628
SNB
SKD-jevec -vca [eskadêjevəc] m, člov. (ȇ)
član, pristaš Slovenskih krščanskih demokratov; eskadejevec: SKD-jevci so se takoj po volitvah začeli s strankami slovenske pomladi pogovarjati o vseh pomembnih vprašanjih konstituiranja novega državnega zbora E po kratici SKD za S(lovenski) k(rščanski) d(emokrati)
član, pristaš Slovenskih krščanskih demokratov; eskadejevec: SKD-jevci so se takoj po volitvah začeli s strankami slovenske pomladi pogovarjati o vseh pomembnih vprašanjih konstituiranja novega državnega zbora E po kratici SKD za S(lovenski) k(rščanski) d(emokrati)
SNB
SKD-jevski -a -o [eskadêjeu̯ski] prid. (ȇ)
ki se nanaša na Slovenske krščanske demokrate; eskadejevski: SKD-jevski poslanci; Ker znotraj SKD ni bilo struje, ki bi zastopala drugačne zunanjepolitične poglede kot dotedanji minister iz te stranke, predsednik vlade zunanjega ministra ni več iskal v SKD-jevskih vrstah E po kratici SKD za S(lovenski) k(rščanski) d(emokrati)
ki se nanaša na Slovenske krščanske demokrate; eskadejevski: SKD-jevski poslanci; Ker znotraj SKD ni bilo struje, ki bi zastopala drugačne zunanjepolitične poglede kot dotedanji minister iz te stranke, predsednik vlade zunanjega ministra ni več iskal v SKD-jevskih vrstah E po kratici SKD za S(lovenski) k(rščanski) d(emokrati)
SNB
skêjt1 -a in skate -ta cit. [skêjt] m (ȇ) pog.
podolgovata deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja; rolkaSSKJ: Včasih sem veliko skejtal, potem pa mi je trener skejt zaplenil E ← agl. skate, prvotno 'drsalka', ← niz. schaats
podolgovata deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja; rolkaSSKJ: Včasih sem veliko skejtal, potem pa mi je trener skejt zaplenil E ← agl. skate, prvotno 'drsalka', ← niz. schaats
- skêjt2 -- v prid. rabi
skejt scena; V svetovni skejt industriji se je začelo snemati vse več skejt filmov
- skêjt párk -- -a in skêjtpárk -a in skate párk -- -a m (ȇ, ȃ)
namenski prostor za rolkanje, opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klančinami; rolkarski park: Dajte nam en dober skejt park, pa ne bomo več toliko ropotali na ulici
SNB
skêjtanje -a s (ȇ) pog.
šport, pri katerem se vozi z rolko; rolkanje: Rad hodim v hribe in se ukvarjam še z drugimi športi, kot je npr. skejtanje E ↑skêjtati
šport, pri katerem se vozi z rolko; rolkanje: Rad hodim v hribe in se ukvarjam še z drugimi športi, kot je npr. skejtanje E ↑skêjtati
SNB
skêjtati -am nedov. (ȇ) pog.
voziti se z rolko; rolkatiSSKJ: Ko sem ga vprašal, ali ni bolje, da skejtam, kot da se za spomenikom na Trgu republike v tišini drogiram, se je strinjal z mano E ↑skêjt
voziti se z rolko; rolkatiSSKJ: Ko sem ga vprašal, ali ni bolje, da skejtam, kot da se za spomenikom na Trgu republike v tišini drogiram, se je strinjal z mano E ↑skêjt
SNB
skêjter -ja in skater -ja cit. [skêjter] m, člov. (ē) pog.
kdor se vozi z rolko; rolkarSSKJ: Streha poslopja je dostopna za sprehajalce in skejterje E ↑skêjt
kdor se vozi z rolko; rolkarSSKJ: Streha poslopja je dostopna za sprehajalce in skejterje E ↑skêjt
SNB
skêjterski -a -o in skaterski -a -o cit. [skêjterski] prid. (ē) pog.
ki se nanaša na rolkarje ali rolkanje; rolkarski: skejterski park; Legendarno prizorišče, kjer se ob sončnih popoldnevih zbere tudi do 40 fantov najmlajše skejterske generacije, je pred Cankarjevim domom E ↑skêjter
ki se nanaša na rolkarje ali rolkanje; rolkarski: skejterski park; Legendarno prizorišče, kjer se ob sončnih popoldnevih zbere tudi do 40 fantov najmlajše skejterske generacije, je pred Cankarjevim domom E ↑skêjter
SNB
skêjting ↑skating
SNB
skêner -ja m (ē) pog.
1. naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko; optični bralnik, optični čitalnik: Novi skenerji so namenjeni vsem, ki želijo s preprostimi in hitrimi bralnimi orodji zajemati, shranjevati, preoblikovati in pošiljati razne fotografije in podobne izpise
2. naprava za ploskovno ali prostorsko pregledovanje stanja; pregledovalnik (3): laserski skener; Skenerji, ki so bili razviti doslej, bi krepko posegali v zasebnost potnikov, saj bi se na monitorjih prikazala njihova telesa E ← agl. scanner iz ↑skenírati
1. naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko; optični bralnik, optični čitalnik: Novi skenerji so namenjeni vsem, ki želijo s preprostimi in hitrimi bralnimi orodji zajemati, shranjevati, preoblikovati in pošiljati razne fotografije in podobne izpise
2. naprava za ploskovno ali prostorsko pregledovanje stanja; pregledovalnik (3): laserski skener; Skenerji, ki so bili razviti doslej, bi krepko posegali v zasebnost potnikov, saj bi se na monitorjih prikazala njihova telesa E ← agl. scanner iz ↑skenírati
SNB
skeníranje -a s (ȋ)
1. pretvorba napisanega ali naslikanega na papir v elektronsko obliko z elektronsko napravo: skeniranje knjig; Obdelava podatkov obsega skeniranje in optično prepoznavanje popisnih obrazcev
// ekspr. hitro branje, pregled: Preletite razprti strani časnika in če vas nič ne pritegne, obrnite stran in nadaljujte s skeniranjem
2. vnos črtne kode v računalnik: Dosledno skeniranje črtne kode bi zmanjšalo napake pri izdaji zdravil
3. pregled stanja: Po končanem skeniranju datoteke se prikaže pogovorno okno s sporočilom o najdenih napakah
// ekspr. pozorno, kritično opazovanje: Po skeniranju okolice sem ugotovila, da je še vse na istem mestu E ↑skenírati
1. pretvorba napisanega ali naslikanega na papir v elektronsko obliko z elektronsko napravo: skeniranje knjig; Obdelava podatkov obsega skeniranje in optično prepoznavanje popisnih obrazcev
// ekspr. hitro branje, pregled: Preletite razprti strani časnika in če vas nič ne pritegne, obrnite stran in nadaljujte s skeniranjem
2. vnos črtne kode v računalnik: Dosledno skeniranje črtne kode bi zmanjšalo napake pri izdaji zdravil
3. pregled stanja: Po končanem skeniranju datoteke se prikaže pogovorno okno s sporočilom o najdenih napakah
// ekspr. pozorno, kritično opazovanje: Po skeniranju okolice sem ugotovila, da je še vse na istem mestu E ↑skenírati
SNB
skenírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. z elektronsko napravo pretvoriti napisano ali naslikano na papir v elektronsko obliko: Fotokopije je skeniral in jih objavil na spletu
// ekspr. na hitro prebrati, pregledati: Časopisov niti ne beremo, prej skeniramo njihovo podobo
2. vnesti črtno kodo v računalnik: Kupci si lahko na samopostrežni blagajni sami skenirajo cene izdelkov
3. pregledati stanje: Spomenik so skenirali zaradi izdelave dvojnika in selitve, čeprav še niso preverili, ali ga je sploh mogoče prestaviti
// nedov. ekspr. pozorno, kritično opazovati: Trener bo bržkone skeniral tekmo s tribune E ← agl. scan 'preleteti, bežno pregledati, posneti'
1. z elektronsko napravo pretvoriti napisano ali naslikano na papir v elektronsko obliko: Fotokopije je skeniral in jih objavil na spletu
// ekspr. na hitro prebrati, pregledati: Časopisov niti ne beremo, prej skeniramo njihovo podobo
2. vnesti črtno kodo v računalnik: Kupci si lahko na samopostrežni blagajni sami skenirajo cene izdelkov
3. pregledati stanje: Spomenik so skenirali zaradi izdelave dvojnika in selitve, čeprav še niso preverili, ali ga je sploh mogoče prestaviti
// nedov. ekspr. pozorno, kritično opazovati: Trener bo bržkone skeniral tekmo s tribune E ← agl. scan 'preleteti, bežno pregledati, posneti'
SNB
skíbúcka -e ž (ȋ-ȗ) nav. mn., pog.
mehko, znotraj debelo podloženo obuvalo, ki sega čez gleženj, zlasti za hojo po snegu: Na nogah gledalcev je bilo opaziti povečano število novih gojzarjev in skibuck E iz agl. ski boots 'smučarski čevlji'
mehko, znotraj debelo podloženo obuvalo, ki sega čez gleženj, zlasti za hojo po snegu: Na nogah gledalcev je bilo opaziti povečano število novih gojzarjev in skibuck E iz agl. ski boots 'smučarski čevlji'
Prekmurski
SNB
skín -a m, člov. (ȋ) pog.
pripadnik subkulturne skupine, prepoznavne po obritih glavah, za katero sta navadno značilna nestrpnost do drugih narodnosti, ras in nasilništvo nad njimi; obritoglavec, skinhead: Redarji in policaji so se pognali za bežečimi skini, na koncu uklenili in obdolžili dva, ostali pa so se izgubili v noč E ↑skin(head)
pripadnik subkulturne skupine, prepoznavne po obritih glavah, za katero sta navadno značilna nestrpnost do drugih narodnosti, ras in nasilništvo nad njimi; obritoglavec, skinhead: Redarji in policaji so se pognali za bežečimi skini, na koncu uklenili in obdolžili dva, ostali pa so se izgubili v noč E ↑skin(head)
SNB
skinhead -a cit. [skínhêd-] in skínhêd -a m, člov. (ȋ-ȇ)
pripadnik subkulturne skupine, prepoznavne po obritih glavah, za katero sta navadno značilna nestrpnost do drugih narodnosti, ras in nasilništvo nad njimi; obritoglavec, skin: Odkritega antisemitizma ni, čeprav so nam po telefonu grozili skinheadi | Družba se je začela deliti, vedno več je skinhedov, zlasti med najmlajšimi E ← agl. skinhead 'obritoglavec' iz skin 'koža' + head 'glava'
pripadnik subkulturne skupine, prepoznavne po obritih glavah, za katero sta navadno značilna nestrpnost do drugih narodnosti, ras in nasilništvo nad njimi; obritoglavec, skin: Odkritega antisemitizma ni, čeprav so nam po telefonu grozili skinheadi | Družba se je začela deliti, vedno več je skinhedov, zlasti med najmlajšimi E ← agl. skinhead 'obritoglavec' iz skin 'koža' + head 'glava'
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 732
- 733
- 734
- 735
- 736
- 737
- 738
- ...
- 1012
- Naslednja »
Število zadetkov: 20231
Dostopnost