Zadetki iskanja
Prekmurski
sküšénje tudi sküsénje -a s izkušnja: Tô z-szküsenya znam KAJ 1870, 13; pôleg szledesnyi 10 lêt szküszênya sze more vözracsunati AI 1875, br. 2, 3
Prekmurski
Prekmurski
sküšnjáva -e ž skušnjava: kaj je ſzküsnyáva KŠ 1771, 49; Da vu ſzküsnyávo nigdár ne pridete BKM 1789, 301; gda ſzem vſzerdni ſzküsnyavai SM 1747, 69; Da Vrag ſzvoimi ſzküsnyavami, nikai obláſzti ne vzeme SM 1747, 65
Prekmurski
Prekmurski
skùza -e ž solza: ſzkuzé me poleivajo SM 1747, 71; Da nám miloscso ſzkúz darüjes KM 1783, 48; i od szkuz mokrimi ocsámi sze szmejála AI 1875, kaz. br. 7; Bog obriſe vſze ſzkuze od nyih ocsih SM 1747, 32; Ino ſzkuzé doli zbrisejo KŠ 1754, 142; Doli nám Boug zbrise Nase ſzkuze zoucsi SŠ 1796, 5; Ár ſzam vám piſzao po vnougi ſzkuzáj KŠ 1771, 531; ino mocsim moie odpocsiválische zkuzami ABC 1725, A8a; Vnébo gledoucs ſzkuzámi KŠ 1754, 149; Ki je ſzkuzami áldüvao onomi KŠ 1771, 678; z szkuzami mocsam lego mojo TA 1848, 5
Prekmurski
skúzen -zna -o prid. solzen: szem szkuzen pogléd Vrgao na nebésza KAJ 1848, 196; Nahráno szi je z szkuznim krühom TA 1848, 66; Z-ſzkúznimi ocsmi ja zahválo nyim KM 1790, 58; Gda szem Z-szkuznimi ocsami Jasz kúmesz glédao KAJ 1848, 220; Z-szkuznimi ocsmi je sztôpo vu hi'zo KAJ 1870, 126
Prekmurski
skuzìti -ím nedov. jokati: I szkuzim pred tebom KAJ 1848, 150; Dalilo, ſtera je tecsaſz ſzkuzila KM 1796, 50
skuzìti se -ím se solziti se, jokati se: Könnyezni; szkuziti sze KOJ 1833, 163; Skuzis ſze krouto nad menom SŠ 1796, 15; Szkuzijo ſze ocsi BKM 1789, 192; Szkuzi ſze i ti czvejticſe BKM 1789, 87; Ne ſzkuzte ſze, roditelje BKM 1789, 426; Ne ſzkúzte ſze SŠ 1796, 113; I kak bi sze jasz szkuzila KAJ 1870, 102
skuzìti se -ím se solziti se, jokati se: Könnyezni; szkuziti sze KOJ 1833, 163; Skuzis ſze krouto nad menom SŠ 1796, 15; Szkuzijo ſze ocsi BKM 1789, 192; Szkuzi ſze i ti czvejticſe BKM 1789, 87; Ne ſzkuzte ſze, roditelje BKM 1789, 426; Ne ſzkúzte ſze SŠ 1796, 113; I kak bi sze jasz szkuzila KAJ 1870, 102
Prekmurski
Prekmurski
Prekmurski
skuzpùn -a -o prid. poln solz, solzen: csi merjéjo, kakti szvetécse rou'se z-ete szkúzpune douli v-nebeszki paradi'som sze preszadijo KOJ 1845, 84
Prekmurski
skvarìti -ím dov.
1. pogubiti: Sto hocſe ſzkvariti SM 1747, 14; Szmiluj ſze meni Goszpodne, da me ne ſzkvaris KM 1783, 34; Da náſz vrág neſzkvari BKM 1789, 2; Da náſz ne ſzkvarijo [grejhi] BKM 1789, 18; i ne ſzkvári me z-mojimi hüdoubami KM 1783, 134; naj me ne ſzkvari hüdouba moja KM 1783, 228
2. pokvariti, izpriditi: Csi ſto czérkev Bo'zo ſzkvari KŠ 1771, 495; Za volo hráne ne ſzkvári delo Bo'ze KŠ 1771, 480; rejcs miloscse Ne ſzkvármo z-ſztárim kváſzom BKM 1789, 97
skvarìti se -ím se
1. pogubiti se: ne dai ſze mi ſzkvariti SM 1747, 69; Szkvariti bi ſze mogao KŠ 1754, 255; da ſze pred tvojim pitanim ſztouczom ne ſzkvarim KŠ 1754, 228; Znam, kâ sze nigdár neszkvarim KAJ 1848; Steri pak ne vörje ſzkvariſze TF 1715, 32; Steri ne bode vörvao, ſzkvariſze KŠ 1754, 144; Steri ne bode vörvao, ſzkvariſze KŠ 1771, 156; Da ſze na vekke ne ſzkvarimo KŠ 1754, 117; naj ſze zſzvejtom ne ſzkvarimo KŠ 1771, 513; tak je i za té tüdi, ſteri ſze ſzkvarijo KŠ 1754, 114; i neſzkvarijo ſze na veke KŠ 1771, 301; Ár ki vu nyem vörjejo, Nigdár ſze ne ſzkvárijo BKM 1789, 28; Szkvarijo sze, ki te nebôgajo KAJ 1848; naj ſze ne ſzkvarim KŠ 1754, 240; naj ſze od ti hüdi ne ſzkvarijo KŠ 1754, 196; neſcſe kai bi ſze ſteri ſzkváro SM 1747, 9; Ne dopüſzti, ka bi ſze ſzkváro KŠ 1754, 228; Tak bi ſze vſze ſzkvárilo Cslovecsánſzko lüsztvo BKM 1789, 41
2. pokvariti se: csi ſze pa ſzou ſzkvari KŠ 1771, 14
skvàrjeni -a -o
1. pokvarjen: Vesz cslovik jeszte ſzkvarjen KŠ 1754, 251; Kakda je rázum ſzkvárjeni KŠ 1754, 71; natúra naſſa takje ſzkvarjena TF 1715, 19; Kakda je vola ſzkvarjena KŠ 1754, 71; Natom ſzvejti je tvo 'sivlejnye ſzkvarjeno SŠ 1796, 9; Goſzpoud, ſterie mené ſzkvárjenoga csloveka odküpo TF 1715, 22; Goſzpoud, ſterie mené ſzkvárjenoga csloveka odküpo KŠ 1754, 98; doli djáti csloveka ſzkvarjenoga KŠ 1771, 582; ondod i jaſz edno ſzkvárjeno naturo ſzem zadoubo SM 1747, 51; Náſz vnaturi ſzkvarjene ti opravi BKM 1789, 152
2. minljiv: Znajoucsi kaj ſzte nej ſzkvarjenimi ſztvármi odküpleni KŠ 1771, 704
3. pogubljen: ſzve vüpanye vu nyega .. Ne bos ſzkvarjen BKM 1789, 30; ne ſzkvarjujte, i ne bodte ſzkvarjeni KŠ 1771, 185
skvàrjeni -a -o sam. pogubljeni: Ono meſzto, vu ſterom ſze ſzkvárjeni mantrájo KMK 1780, 16; da vidijo ſzkvarjeni vragé KM 1783, 209; Zvelicsani nazáj nescsejo, szkvarjeni nemorejo KOJ 1845, 96
1. pogubiti: Sto hocſe ſzkvariti SM 1747, 14; Szmiluj ſze meni Goszpodne, da me ne ſzkvaris KM 1783, 34; Da náſz vrág neſzkvari BKM 1789, 2; Da náſz ne ſzkvarijo [grejhi] BKM 1789, 18; i ne ſzkvári me z-mojimi hüdoubami KM 1783, 134; naj me ne ſzkvari hüdouba moja KM 1783, 228
2. pokvariti, izpriditi: Csi ſto czérkev Bo'zo ſzkvari KŠ 1771, 495; Za volo hráne ne ſzkvári delo Bo'ze KŠ 1771, 480; rejcs miloscse Ne ſzkvármo z-ſztárim kváſzom BKM 1789, 97
skvarìti se -ím se
1. pogubiti se: ne dai ſze mi ſzkvariti SM 1747, 69; Szkvariti bi ſze mogao KŠ 1754, 255; da ſze pred tvojim pitanim ſztouczom ne ſzkvarim KŠ 1754, 228; Znam, kâ sze nigdár neszkvarim KAJ 1848; Steri pak ne vörje ſzkvariſze TF 1715, 32; Steri ne bode vörvao, ſzkvariſze KŠ 1754, 144; Steri ne bode vörvao, ſzkvariſze KŠ 1771, 156; Da ſze na vekke ne ſzkvarimo KŠ 1754, 117; naj ſze zſzvejtom ne ſzkvarimo KŠ 1771, 513; tak je i za té tüdi, ſteri ſze ſzkvarijo KŠ 1754, 114; i neſzkvarijo ſze na veke KŠ 1771, 301; Ár ki vu nyem vörjejo, Nigdár ſze ne ſzkvárijo BKM 1789, 28; Szkvarijo sze, ki te nebôgajo KAJ 1848; naj ſze ne ſzkvarim KŠ 1754, 240; naj ſze od ti hüdi ne ſzkvarijo KŠ 1754, 196; neſcſe kai bi ſze ſteri ſzkváro SM 1747, 9; Ne dopüſzti, ka bi ſze ſzkváro KŠ 1754, 228; Tak bi ſze vſze ſzkvárilo Cslovecsánſzko lüsztvo BKM 1789, 41
2. pokvariti se: csi ſze pa ſzou ſzkvari KŠ 1771, 14
skvàrjeni -a -o
1. pokvarjen: Vesz cslovik jeszte ſzkvarjen KŠ 1754, 251; Kakda je rázum ſzkvárjeni KŠ 1754, 71; natúra naſſa takje ſzkvarjena TF 1715, 19; Kakda je vola ſzkvarjena KŠ 1754, 71; Natom ſzvejti je tvo 'sivlejnye ſzkvarjeno SŠ 1796, 9; Goſzpoud, ſterie mené ſzkvárjenoga csloveka odküpo TF 1715, 22; Goſzpoud, ſterie mené ſzkvárjenoga csloveka odküpo KŠ 1754, 98; doli djáti csloveka ſzkvarjenoga KŠ 1771, 582; ondod i jaſz edno ſzkvárjeno naturo ſzem zadoubo SM 1747, 51; Náſz vnaturi ſzkvarjene ti opravi BKM 1789, 152
2. minljiv: Znajoucsi kaj ſzte nej ſzkvarjenimi ſztvármi odküpleni KŠ 1771, 704
3. pogubljen: ſzve vüpanye vu nyega .. Ne bos ſzkvarjen BKM 1789, 30; ne ſzkvarjujte, i ne bodte ſzkvarjeni KŠ 1771, 185
skvàrjeni -a -o sam. pogubljeni: Ono meſzto, vu ſterom ſze ſzkvárjeni mantrájo KMK 1780, 16; da vidijo ſzkvarjeni vragé KM 1783, 209; Zvelicsani nazáj nescsejo, szkvarjeni nemorejo KOJ 1845, 96
Prekmurski
skvàrjenje -a s pogubljenje: Vukom ſztoi tákſe ſzkvárjenye SM 1747, 7; Ka je pa Vekivecsno ſzkvarjenyé KŠ 1754, 75; zakaj je eto ſzkvarjenyé KŠ 1771, 87; ſzem vekivecsnoga ſzkvárjenya duſen poſztano SM 1747, 51; doprneſzti nemoremo za nasega ſzkvarjenyá volo KŠ 1754, 69; ſtero je nyim kázanye ſzkvarjenyá KŠ 1771, 593; Ki bi te ſzvejt Zſzkvarjenyá oſzlobodo BKM 1789, 8; Oſzloubodo ſzam ſze Od ſzkvarjenyá vecsnoga SŠ 1796, 6; Grozna Nôcs szkvarjênya KAJ 1848, 124; ſzi zaſzluſo vekivecſno ſzkvarjenyé TF 1715, 37; Dabi mi ſzkvárjenye zpoznali SM 1747, 19; ztejla bode 'zeo ſzkvarjenyé KŠ 1771, 570; csi ſze jasz na vekivecsno ſzkvárjenye vr'sem KM 1783, 38; Na ſzkvárjenye vr'ze ſze BKM 1789, 110; bi Cslovik vu takſem ſzkvárjenyi oſztano SM 1747, 8
Prekmurski
skvàrjenost -i ž
1. pokvarjenost: nej li ſzamo znami narodjena ſzkvarjenoszt KŠ 1754, 4b; ka je ta ſzvetſzka zdicsenoſzt Z-grêhom, nego ſzkvarjenoſzt BRM 1823, 9; ſzejaſze vu ſzkvarjenoſzti KŠ 1754, 140
2. pogubljenje: Naj nepridejo na ſzkvarjenoſzt BRM 1823, 23
1. pokvarjenost: nej li ſzamo znami narodjena ſzkvarjenoszt KŠ 1754, 4b; ka je ta ſzvetſzka zdicsenoſzt Z-grêhom, nego ſzkvarjenoſzt BRM 1823, 9; ſzejaſze vu ſzkvarjenoſzti KŠ 1754, 140
2. pogubljenje: Naj nepridejo na ſzkvarjenoſzt BRM 1823, 23
Prekmurski
skvarjǘvanje -a s
1. pokvarjenost: ni nyegovo ſzkvarjüvanye nám skouditi nemore KŠ 1754, 118; Od nyegove .. ſzkvarjüvanya KŠ 1754, 117; Od právde primárjanyá i ſzkvarjüvanya ſzloboſcsine KŠ 1771, 461
2. pogubljenje: Csi gli me grêh ſzôdi V-tesko ſzkvarjüvanye BRM 1823, 184
1. pokvarjenost: ni nyegovo ſzkvarjüvanye nám skouditi nemore KŠ 1754, 118; Od nyegove .. ſzkvarjüvanya KŠ 1754, 117; Od právde primárjanyá i ſzkvarjüvanya ſzloboſcsine KŠ 1771, 461
2. pogubljenje: Csi gli me grêh ſzôdi V-tesko ſzkvarjüvanye BRM 1823, 184
Prekmurski
skvarjǘvati -ǜjem nedov. obsojati, obtoževati: ka vrág ze nikse zmo'znoſti nejma náſz ſzkvárjüvati KŠ 1754, 118; i tô niscse nemre szkvárjüvati AIP 1876, br. 4, 7; vkom drüge ſzoudis, vtom ſzebé ſzkvarjüjes KŠ 1771, 436; Kaj, csi náſz ſzkvarjüje ſzrczé naſe KŠ 1771, 731; Grejh ſzkvarjüje BKM 1789, 33; Csi te szkvarjüje szodecz tvoj KAJ 1848, 144; naj nikoga ne ſzoudimo niti ne ſzkvarjüjemo KŠ 1771, 834; Kralicza juga ſzkvarjüvala je bode KŠ 1771, 208; Mo'zjé prouti etomi národi, i ſzkvarjüvali ga bodo KŠ 1771, 41; Sto bi je ſzkvarjüvao KŠ 1771, 466; Kaj bi ete grejsni ſzvejt ſzoudo, ino ſzkvarjüvo BKM 1789, 30; priſao ſzi náſz ſzkvarjüvat KŠ 1771, 105; On je nej priſo ſzkvarjüvat BKM 1789, 127; jezus je te ſzvêt nej prisao ſzkvarjüvat BRM 1823, 96; Nyegovo ſz. rejcs vſzigdár je ſzkvarjüvao SŠ 1796, 63
Prekmurski
skvásiti -im dov. prekvasiti: Neznate, kaj edno malo kvaſzá czejlo tiſztou ſzkváſzi KŠ 1771, 498
skvásiti se -im se prekvasiti se: mele, dokecs ſze je czilou ſzkváſzila KŠ 1771, 45; dokecs ſze je vſze nej ſzkváſzilo KŠ 1771, 216
skvásiti se -im se prekvasiti se: mele, dokecs ſze je czilou ſzkváſzila KŠ 1771, 45; dokecs ſze je vſze nej ſzkváſzilo KŠ 1771, 216
SNB
skvôš ↑squash
Glasuj
SNB
skvôt -a in squat -a cit. [skvôt] m (ȏ)
zapuščena zgradba, prostor, v katerem nezakonito živi skupina ljudi: Za vse popotnike, ki se ustavijo za kakšen dan, je v skvotu pripravljena posebna soba E ← agl. squat, prvotno 'vseliti se brez zakonite pravice' < 'čepeti', ← stfrc. esquatir 'pritisniti, pomečkati'
zapuščena zgradba, prostor, v katerem nezakonito živi skupina ljudi: Za vse popotnike, ki se ustavijo za kakšen dan, je v skvotu pripravljena posebna soba E ← agl. squat, prvotno 'vseliti se brez zakonite pravice' < 'čepeti', ← stfrc. esquatir 'pritisniti, pomečkati'
Glasuj
SNB
skvôter -ja in squatter -ja cit. [skvôter] m, člov. (ō)
pripadnik skupine ljudi, ki nezakonito zasedejo zapuščeno zgradbo, prostor za bivanje ali kulturno dejavnost: Po večdnevnih protestih zaradi izselitve skvoterjev iz alternativnega kulturnega centra so gradbeniki v ponedeljek začeli rušiti poslopje E ← agl. squatter iz ↑skvôt
pripadnik skupine ljudi, ki nezakonito zasedejo zapuščeno zgradbo, prostor za bivanje ali kulturno dejavnost: Po večdnevnih protestih zaradi izselitve skvoterjev iz alternativnega kulturnega centra so gradbeniki v ponedeljek začeli rušiti poslopje E ← agl. squatter iz ↑skvôt
Prekmurski
slàb -a -o prid.
1. slab, slaboten: Gyenge, szlab -a -o AIN 1876, 14; ar ſzem jasz ſzlab ABC 1725, A8a; I niki cslovik ſzlab vnogáj KŠ 1771, 386; Slab sam ino máli BJ 1886, 7; vkom je ſzlaba grátala po tejli KŠ 1771, 463; ali tejlo je ſzlabo KŠ 1771, 90; Szlabi ſzo vu tejli bili SŠ 1796, 165
2. ki zaželene lastnosti nima v zadostni meri: Jasz szem toti szlab vu znányi KAJ 1870, 5; ſzercze je ſzlabo od miſzli SM 1747, 68; ravnai ti moi ſitek ſzlabi SM 1747, 65; Krejpi mo ſzlabo voro BKM 1789, 8; ne naſzleduimo Deczo vſzlaboi pámeti TF 1715, 8; ſzmo na ſzpoznanye jáko ſzlabi KŠ 1754, 124; da ſzmo mi na ona gledoucs ſzlabi KM 1790, 32; Kákdaſze tou jáko ſzlabim more predloſiti TF 1715, 34; nego kaibi druge uu vöri ſzlabe na práve vöre pout vodili TF 1715, 7; opomina eſcse vu vöri ſzlabe KŠ 1771, 669; Szlabe prosnye Pred té dejvam BKM 1789, 299
slabéjši -a -e slabši: Mo'zjé .. i liki ſzlabejſoj poſzoudi 'zenſzkoj podiljávajte cséſzt KŠ 1771, 708; szlabêse vogerszke vitéze jáko lehko dolilücsávo szkony AI 1875, br. 1, 4; Zgrablivci se s temi slabejšemi stvári hránijo AI 1878, 7
slàbi -a -o sam. slabi: Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; pomágajte te ſzlabe KŠ 1754, 103; krejpi ſzlabe KM 1783, 117
slabéjši -a -e sam. slabši: ta mocsnejsa je to ſzlabejso pregnála KM 1790, 86
1. slab, slaboten: Gyenge, szlab -a -o AIN 1876, 14; ar ſzem jasz ſzlab ABC 1725, A8a; I niki cslovik ſzlab vnogáj KŠ 1771, 386; Slab sam ino máli BJ 1886, 7; vkom je ſzlaba grátala po tejli KŠ 1771, 463; ali tejlo je ſzlabo KŠ 1771, 90; Szlabi ſzo vu tejli bili SŠ 1796, 165
2. ki zaželene lastnosti nima v zadostni meri: Jasz szem toti szlab vu znányi KAJ 1870, 5; ſzercze je ſzlabo od miſzli SM 1747, 68; ravnai ti moi ſitek ſzlabi SM 1747, 65; Krejpi mo ſzlabo voro BKM 1789, 8; ne naſzleduimo Deczo vſzlaboi pámeti TF 1715, 8; ſzmo na ſzpoznanye jáko ſzlabi KŠ 1754, 124; da ſzmo mi na ona gledoucs ſzlabi KM 1790, 32; Kákdaſze tou jáko ſzlabim more predloſiti TF 1715, 34; nego kaibi druge uu vöri ſzlabe na práve vöre pout vodili TF 1715, 7; opomina eſcse vu vöri ſzlabe KŠ 1771, 669; Szlabe prosnye Pred té dejvam BKM 1789, 299
slabéjši -a -e slabši: Mo'zjé .. i liki ſzlabejſoj poſzoudi 'zenſzkoj podiljávajte cséſzt KŠ 1771, 708; szlabêse vogerszke vitéze jáko lehko dolilücsávo szkony AI 1875, br. 1, 4; Zgrablivci se s temi slabejšemi stvári hránijo AI 1878, 7
slàbi -a -o sam. slabi: Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; pomágajte te ſzlabe KŠ 1754, 103; krejpi ſzlabe KM 1783, 117
slabéjši -a -e sam. slabši: ta mocsnejsa je to ſzlabejso pregnála KM 1790, 86
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 739
- 740
- 741
- 742
- 743
- 744
- 745
- ...
- 1012
- Naslednja »
Število zadetkov: 20231
Dostopnost