Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
slabèti -ím nedov. slabeti: i da od sztaroszti szta obadvá szlabela AIP 1876, br. 5, 5
SNB
slábiSSKJ -a -o prid. (á)
    slábi holesteról -ega -a m (á, ọ̑)
    holesterol, ki se prenaša iz jeter v arterije, tkiva: Podobno kot cimet tudi klinčki pomagajo nadzorovati raven krvnega sladkorja in zniževati delež krvnih maščob in slabega holesterola
Prekmurski
slàbiti -im nedov. slabiti: Ali ſz-tem ſzem ſzi li mojo ſzrecso ſzlabio BRM 1823, 32
Prekmurski
slàbo prisl. slabo: Mám poſtenye, tou je ne szlabo BKM 1789, 15
Prekmurski
slàbost -i ž slabost: Ár ma velka ſzlaboſzt tou dela vu meni BKM 1789, 165; Moja ſzlaboſzt me vlecsé BRM 1823, 9; Csi ſzmo pa kaj znaſſe ſzlaboſzti vcsinili KŠ 1754, 18; 'Zoltárszka peszem od szlaboszti ti nevolni TA 1848, 71; je on ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; Naj Krhkoucso, i ſzlaboſzt naſſo pomore KMK 1780, 82; Zgledni ſze na naſſo ſzlaboſzt KM 1783, 11; Vſzlaboſzti i teskoucsi ſze bátrivim KŠ 1754, 269; Brez’ tvoje nikaj zmo'znoſzti, Nega vcslovecsoj ſzlaboſzti BKM 1789, 118; Kak hitro premine czvejt nyegve zmo'snoſzti, Kak poſzouda zemlé, ſtera je v-ſzlaboſzti SŠ 1796, 87; Ti mi vu mojoj ſzlaboſti Môcs, i volo pridávaj BRM 1823, 7; Düjh navküp pomága ſzlaboſzti naſſe KŠ 1754, 182; 'zena, ſtera je ſzlaboſzti dühá mejla KŠ 1771, 216; dobro zanjoucsi ſzvoje ſzlaboſzti KMK 1780, 77; ſteri bi nemogao potrplejnye meti znaſſimi ſzlaboſztami KŠ 1754, 101
Prekmurski
slabǘvati -ǘjem nedov. slabeti: potáksem nede szlabüvo cslovek AIP 1876, 4, 7
Prekmurski
slàčec tudi slàdčec -a m slaščica, sladkarija: ali kâ bi jo z szladcsecza nyihovoga TA 1848, 115; ki zdaj iſcse vſzákoj hráni ſzlacsecz BKM 1789, 452; ſzta ſzi küpüvala za nyé káksi ſzlacsecz KM 1790, 26; bomo ſzi preminyávali vnogo-féle hráne ſzlacsecz SIZ 1807, 15; Sláčec žnyega vöstiskajo BJ 1886, 30
SNB
sláčifànt -fánta m, člov. (ā-ȁ ā-á)
moški, ki izvaja striptiz; striper, striptizer: Kruh si služi kot slačifant v nočnem baru blizu Helsinkov E po zgledu (↑)sláčipúnca iz (↑)sláčiti + (↑)fànt
Prekmurski
sláčiti -im nedov. slačiti: Tejlo, Gvant doli ſzébe ſzlácsi KŠ 1754, 250; zgrábita Hunyadia, ino szlácsita ga KOJ 1848, 58; pren. Ki odürjávas bolvane, a ſzám to ſzvéto Bo'ze ſzlácsis KŠ 1771, 451; vrág, Nego vlácso bodte ſzlácso BKM 1789, 452
Prekmurski
slàdič -a m sladka koreninica: Sladič Má dugi žute korén AI 1878, 50
Prekmurski
sladkáriti se -im se nedov. dobrikati se, prilizovati se: baráta, steri sze je v Sárvári okoli grofa Nádasdia tak dugo szladkáro KOJ 1914, 117
Prekmurski
slàdki tudi slàtki -a -o prid.
1. sladek: szo nam szlatki méd szpravile AI 1875, kaz. br. 8; [Lisica] nego lübi tüdi sladki sád AI 1878, 9
2. drag, ljub: Oh ſzlatki Jezus KŠ 1754, 237; Szlatki Jezus SŠ 1796, 72; Oh szladki Jezus KAJ 1848, 6; Oh vekivecsnoſzt! ſzlatka rejcs KŠ 1754, 272; Tvojo ſzlatko zmoſnoſzt zbantüvau TF 1715, 46
3. prijeten, dobrodejen: Po deli je ſzlatki pocsinek KM 1790, 16; naſſo telovno ſzmrt na ſzlatki ſzen ſzpravo KŠ 1754, 109; Vſzákomi gláſzte Szlatki Evangeliom BKM 1789, 110; pridem na ſzlatko pocsivanje SM 1747, 78; Ali ona dönok csini Szvojim ſzlatkim ſzpejvanyem KŠ 1754, 255; [knige] ali vu vüſztaj tvoji bodo ſzlatke KŠ 1771, 785; Kak ſzlatka ſzo cselüſzti mojoj gúcsanya tvoja KŠ 1754, 4
slájši -a -e slajši: Ár je moje ſzpominanye ſzlájſe od méda KŠ 1771, 817; Nikaj pa nej szlájsega, kak csedna 'sena KOJ 1845, 41; Szlâse je mlêko materé, kak dojke KAJ 1870, 136
slatkéjši -a -e slajši: ſzlatkejsa ſzo od medü vüſztam mojim KŠ 1754, 4; Ino 'zelna ſzladkoſzt Od méda je ſzlatkejsa BKM 1789, 3b
nájslájši -a -e najslajši, najdražji: Náj ſzlájse goscsenyé KM 1783, 57; nyihova pohvála bode nám náj szlájsi nájem za tou KOJ 1845, 17
nájslatkéjši -a -e najslajši: Oh náj ſzlatkejse veſzeljé BKM 1789, 128
Prekmurski
slàdko tudi slàtko prisl. sladko, prijetno: Da bi ſzi Pocsinouti ſzlatko mogli KŠ 1754, 261; In zaſzpim ſzlatko BKM 1789, 382; ſzta ſzi ſzlatko zgucsávala KM 1796, 22; Katika je sladtko spála BJ 1886, 11
Prekmurski
sladkóča tudi slatkóuča -e ž
1. sladkost: Nescse ſzlatkôcse BRM 1823, 359; Mravle lübijo sladkočo AI 1878, 37; Od méda dragso ſzlatkoucso BKM 1789, 235
2. prijetnost: I düsne vêſzti ſzlatkôcsa BRM 1823, 311; ſzlatkoucsa nebeſzka BKM 1789, 80; Ali jaj! grêha szladkôcsa Me je od nyé vkrâgnála KAJ 1848, 157; Vretina vsze ſzlatkoucse KM 1783, 57
Prekmurski
sládnoti -em nedov. biti sladek: Eta lübav ne presztano Gorí, i ſzládne precsüdno KM 1783, 251
SNB
slalomírati -am nedov. (ȋ)
1. vijugajoče smučati po strmini med gosto postavljenimi vratci: Ko sta odstopili Avstrijki, sem slalomirala precej bolj pazljivo
2. vijugajoče voziti, hoditi zaradi ovir: Med kolonami avtomobilov zelo neugodno slalomirajo skuterji
3. pog. iskati ustrezne rešitve med različnimi interesi, zahtevami: Slalomiram med zahtevami učnega načrta, seznami tem iz maturitetnega kataloga in željami dijakov E (↑)slálom
Prekmurski
slàma -e ž slama: Slama se je pa goreti začnola BJ 1886, 9; Žveplenica je vu slamo spádnola BJ 1886, 9; on svojo hižo slamov pokrije BJ 1886, 7
Prekmurski
slamèni -a -o prid. slamen, slamnat: i z-ete 50 kilogramov sze med 400 kilogram szlamene szecske zmêsa AIP 1876, br. 1, 8
Prekmurski
slána -e ž slana: Pruina Szlána KMS 1780, A7; Szlána Zuzmaráz KM 1790, 92(a); Dér; szlána KOJ 1833, 153; Nyé fárba je bila ſzpodobna k-ſzláni KM 1796, 38
SNB
slániSSKJ -a -o prid. (á)
    slána žétev -e -tve ž (á, ẹ̑)
    pospravljanje soli na solinah; žetev soliSSKJ: Če računamo, da povprečno priden solinar pridela kakih sedem do osem ton soli na dan (vsako tono je treba trikrat obrniti), je jasno, da bo pospravljanje slane žetve še trajalo
Število zadetkov: 20231