Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
leben -bna m 1. življenje: kaj pomeni ta vezhni leben im. ed. ǀ kej bosh neshal drivu tiga lebna rod. ed. ǀ Spumni de nikar li tvojga lebna rod. ed., ampak tudi tvoje dushe an grè ǀ en ſvet, inu nedolshen leben tož. ed. je pellal ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben tož. ed. perpravit ǀ sdaj sazhnite Bogu shlushit, vash lebn tož. ed. pobulshat ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil, inu en greshin, nesramen lebem tož. ed. pelal ǀ v' lebni mest. ed., inu v' ſmerti ǀ imà mezh v' noshenze dati, inu Isaaca per lebni mest. ed. puſtiti ǀ dusha vſe glide oshivj, inu per lebnu mest. ed. ohrani ǀ katera raisha pruti nebeſſam s' ſvojm nedolshnem lebnam or. ed. ǀ vezhkrat naſs pohushajjo, kakor pak pobulshajo, shnjh lebnã or. ed., inu shiulejnam ǀ s' ſvojm neſramnem lebnem or. ed. 2. življenjepis: Berem v'lebni mest. ed. S. S. Puſzhaunikou ǀ Sim bral v'lebni mest. ed. teh S. S. Puszhaunikou od eniga Svetiga Miniha s' imenam Paulus Simplex ǀ Piſſe Surius v' lebni mest. ed. S. Severina ǀ kakor ſe bere v' lebni mest. ed. Svete Genovefe ← nem. Leben < srvnem. leben ‛življenje’; → peljati
Svetokriški
lebinga -e ž požrešnost: quartam, pleſſu, pyanſtvi, lebingom daj. mn., shpaſſom … ſo slavu dali ǀ sheme, inu norzhie ſte v' andoht obernili, ſmejh v' ſolſſe, veſſelje v' shaloſt lebenge tož. mn. v' poſt, jegre v' molitvo ǀ kateri triba nezhiſtot, neſramnoſt, lotryo, pyanſtvu, lebinge tož. mn., inu kar je tem enakushnu ǀ v'neſpodobnim djainu, v'pyanzhvajnu, v'lebengah mest. mn. → lebati
Svetokriški
leča -e ž leča: Eſau je bil taku nepameten, de s'eno ſkledo lezhe rod. ed. je bil predal ſvojmu bratu ſvojo erbshzhino ǀ Eſau je bil sgubil ſvoje pervorajſtvu s' eno skledizo lezhe rod. ed., inn s'en koſſ kruha ǀ vſe tu ſvoje predati, kakor Eſau s' eno skledo lèzhe rod. ed.
Svetokriški
leči ležem dov. leči: eno nuzh sdrau, inu veſſel k' ny gre lezh namen. ǀ jesh kadar v' gnesdu leshje 3. ed. ſe sazhne ſtegat, golobizo bode ǀ vſtane, inu leshje 3. ed. Boga nesahvali, inu nezhestj ǀ vſtane leshe 3. ed., nihdar nevidim de bi molila ǀ De bi ne bily po navadi ſe v'taisto ſtalizo satekli, noter legli: del. ed. m ſpali, inu ſmerzhali
Svetokriški
led -a m led: bodò terdi kakor led im. ed., inu diamant, inu ſmersli kakor ſnejh ǀ kadar dolgu leshj, de ſonza nevidi en tard led im. ed., inu tudi criſtol rata ǀ Ogin, tozha, ſneih, lied im. ed., neureme, katere rezhy ſo ſvojmu Stuarniku pokorne ǀ v'kaj s'eni vishi taku terdi djamanti ſe morio omezhiti, inu is leda rod. ed. nuzna, inu rodovitna uoda ratat ǀ oslove nature bodite v' tem, de on dvakrat na led tož. ed. ſe nepuſtj spellat ǀ ſi je glavo resbil na ledu mest. ed. ǀ je en norz ta, katiri bi ſe po ledu mest. ed. dersal ǀ s'ſnegam gvanta ſvoje sholnerje, inu s'ledam or. ed. yh shpisha
Svetokriški
ledig nepreg. prid. 1. samski, neporočen: ſakonski ſtan je veliku teshei kakor ledig im. ed. m ǀ Elias je bil ledig im. ed. m inu duhouni ǀ pride leto troshtat en mlad, ledih im. ed. m Gospud ǀ Ena ledig im. ed. ž perſona je noshezha ǀ Pouei ti meni ſi li ledih im. ed. ž? ne; imam mosha ǀ kadar vy mislite is ledig rod. ed. m v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ ledih im. ed. ž s'ledih or. ed. ž pershono nezhiſtoſt tribat nej greh ǀ ty sakonski, kakor ty ledig im. mn. m morio v' Nebeſſa priti ǀ drugu shelè v'ſakonski ſtan ſtopit, kadar pak ſtopio, bi radi ſpet ledig im. mn. m bili ǀ Ti ledih im. mn. m sò molili boga adonida ǀ On je vuzhil … de tij ledijh im. mn. m de nijmaio nezhiſtoſti tribat ǀ te ledig im. mn. ž pershone nimaio na naglim h'tej miſi ſeſti ǀ per tih ledig mest. mn. nemore prebivat ǀ po ledih mest. mn., inu ſakonshih perſonah ſproſtera 2. prost, svoboden, oproščen: Nehaite od grehou, taku bote ledig im. mn. m od ſtraifinge ǀ te ner vekshi nadluge je bil ledig im. ed. m ǀ je eniga Jetnika ledig tož. ed. m puſtil ǀ shelite ledih im. mn. m biti teh hudizhavih skushnau ǀ Shene pak ſo ledig im. mn. ž tiga greha ǀ ima ledih tož. mn. ž rokè de almoshno da, ledih tož. mn. ž nogè de po Boshijh pootah hodi ← nem. ledig < srvnem. ledic ‛samski, prost’
Svetokriški
ledja s mn. ledje: imate nar poprej gledat, inu skerbeti, de vaſhe ledje im. mn. bodo opaſsane ǀ kaj s'ene ledje im. mn. ſo lete, katere S. Peter opaſſane sapovej imeti ǀ ta more nar pervu ſuoje ledje im. mn. opaſsane imeti ǀ v'ledjeh ſtoy nezhiſtoſt
Svetokriški
leh premagaio grosovitnost leh Trinoh, inu hudizha (I/1, 96) Morda tiskarska napaka namesto teh. V tem primeru je treba zgled razumeti kot premagajo grozovitnost teh trinog(ov) in hudiča s starim rod. mn. brez podaljška -ov.
Svetokriški
Lehas m osebno lastno ime Leh: Polaki tudi eniga kmeta, Lechas im. ed. s' imenam sa ſvojga Krajla ſo bily isvolili (IV, 419) Léh, polj. Lech, legendarni ustanovitelj polj. kraljestva
Svetokriški
len -a prid. len: ſim bil sanikern, inu len im. ed. m v' shlushbi boshi ǀ je taku lena im. ed. ž, inu ſanikarna, de nikuli ſa obenu dellu neprime ǀ Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu daj. ed. m inu shleht ſholneriu ǀ tiga leniga tož. ed. m ži., in ſanikarniga pak ſapovej ſveſaniga v'tu glaboku jetie vrezhi ǀ kadar imamo G: Bogu shlushit ſmò saspani, inu leni im. mn. m ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene tož. mn. m v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo
Svetokriški
lenoba -e ž lenoba: lenoba im. ed., ſanikornoſt,c samavolnoſtc ſturj pot tem vſakadainem greham (V, 128) ǀ je nar vezh hualu sapuvid suoie deshele, Katera tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom pak lenobo tož. ed. (I/2, 115) ǀ jeſt skuſi mojo lenobo tož. ed. ſim urshoh (IV, 489)
Svetokriški
Leo -na m osebno lastno ime Leon: naſſ opomina S. Leo im. ed. Papesh ǀ kakor S. Leo im. ed. resclada ǀ leo im. ed. shkoff ie bil shal ǀ Leo im. ed. s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau ǀ pravi Leo im. ed. Hebræus ǀ Leo im. ed. Iſſauricus je bil sapovedal njemu deſno roko odſekat ǀ Bonifacius VI. Papesh ſamih 15. dny je shivil: Vrbanus VII. 12. dny. Leo im. ed. ta XI. 6. dny ǀ Vprashajte Ceſſaria Leona tož. ed., koku je bil on Ceſſar ratal 1. Sv. Lêon Véliki, papež (441–460) 2. Lêon, neki škof 3. Lêon I., vzhodnorimski cesar (457–474) 4. Lêon Hebrêjec s pravim imenom Isaak Abravanel ben Jehuda (1437–1508), judovski filozof in razlagalec Svetega pisma 5. → Isavrikus 6. Lêon XI., papež (1.–27. april 1605)
Svetokriški
Leonardus m osebno lastno ime Leonard: Kakor piſhe Leonardus im. ed. Vticenſis (I/2, 92) ǀ Leonardus im. ed. Juſtinianus je djal (III, 596) 1. Léonard iz Vídma, srlat. Leonardus de Utino (15. stol.), pridigar, dominikanec 2. Léonard Justiniján, srlat. Leonardus Justinianus (15. stol.), humanist
Svetokriški
Leoncius m osebno lastno ime Leoncij: una dua brata is Alexandriæ, od katerih pishe Leontius im. ed. (IV, 340) Leóncij Bizantínski (485–543), teolog; → Leont
Svetokriški
Leonicenus m osebno lastno ime Leonicen: Pishe Nicolaus Leonicenus im. ed. (V, 261) Nikoláj Leonicén, it. Nicola Leoniceno (1428–1524), zdravnik v Vicenzi; → Leont
Svetokriški
Leonisa ž zemljepisno lastno ime Leonessaà Leonisa cit. pril. iz Leonesse: Iosephus à Leoniſsa ordna Capucinerskiga (II, 123) Leonessa, mesto v osrednji Italiji; → Jozef(us) 4.
Svetokriški
Leont m osebno lastno ime Leonicen: taku pishe Nicolaus leont im. ed., inu perloshij lete beſſede (II, 40) → Leonicenus
Svetokriški
Leopoldus -a m osebno lastno ime Leopold: Na tem ſeſhtem je ſtal ta danaſhni Ceſſar Leopoldus im. ed. ta I, s' odleriam (III, 205) ǀ Zhaſt bodi nashimu Ceſſarju Leopoldu daj. ed. (IV, 331) Lêopold I., rimskonemški cesar (1658–1705); → Lampold(us)
Svetokriški
lep -a prid. lep: ſilnu lep im. ed. m je bil S. Jerni, de ſi lih taku odert ǀ Nesrezhenu leip im. ed. m gvishnu je bil leta zhloveski pild ǀ sazhne gledat ta lepi im. ed. m dol. ſad, vidi de je lep beu, inu erdezh ǀ leta leipi im. ed. m dol. zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa im. ed. ž Gospa perkashe ǀ kaj s' ena lepa im. ed. ž reizh je leta ǀ Luna nej taku leipa im. ed. ž, de bi ſvoje leipote nesgubila ǀ tu nar nuznishi je tu lepu im. ed. s govorjenie ǀ na ohzet pres lepiga rod. ed. m shenitniga guanta je bil prishal ǀ ti sdej is tuoje lepe rod. ed. ž viſokusti v'blati tega madesha leshish ǀ vſe kar dobriga, lepiga rod. ed. s, inu nuzniga zhlovik shelejti more ǀ kar pak leipiga rod. ed. s, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ vſe kar lejpiga rod. ed. s imà na ſe poſtavi ǀ ſo jo perglihali tej lepi daj. ed. ž Danizi ǀ je bil nij perneſil roshe Nebeske, katere sò tak lep tož. ed. m duh imele ǀ vy ſe troshtate en leip tož. ed. m Svet Konz ſturiti ǀ raunu ta lepi tož. ed. m dol. navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam dal ǀ spodbodite vaſhiga lepiga tož. ed. m ži. kojna ǀ ta kateri hozhe eno lepo tož. ed. ž musiko Christuſhu dopadezho sturiti ǀ enu lepu tož. ed. s imè je bil nij dal ǀ Ta shival lammia imenovana ima enu lepù tož. ed. s oblizhe ǀ nej ſò venem lepem mest. ed. m Duori, ampak veni gorezhi hishi ǀ de bi Muſikonte v lepi mest. ed. ž odringi dershal ǀ s'suojm lepem or. ed. m duhom je bila pregnala ſmrad ǀ en gard zhern shivot s'lepem or. ed. m slatem shtukam pokriejo ǀ sklenem s'taistem lepim or. ed. m navukam ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo or. ed. ž pergliho ǀ s' tem lepem or. ed. s ſvitovajnam ǀ obedn s'lepem or. ed. s ozheſſam jo nepogleda ǀ sta dua lepa im. dv. m Angela k'meni prishla ǀ ugleda dua lepa tož. dv. m Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ tamkaj ſo bily ty lepi im. mn. m Pildiki ǀ bote vidili ene fantizhe, kateri ſo lepij im. mn. m kakor Angelzi ǀ nyh Hzhere ſo lepe im. mn. ž, offertnu guantane ǀ de ſi glih ſo lepè im. mn. ž vidit, vener ſo nerodovitne ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli, zitre, bobni, inu leipe im. mn. ž peiſſmi ǀ ſo kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa im. mn. s ǀ Kulikajn lepih rod. mn. mladenizhu, inu lepih rod. mn. Dekelz tebe poshlushajo ǀ en Kranzel s'lepih rod. mn. roſſiz spletem ǀ najde try lepe tož. mn. m slate denare ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt, v'lepe tož. mn. m guante ǀ more imeti te lépe tož. mn. m Pashete ǀ leipe tož. mn. m Altarie po goſſah dellaio ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe tož. mn. ž zherne Kakor ena golobiza ǀ k'snaminu te hualeshnosti lepè tož. mn. ž shenkinge v'kloshter ſo bily perneſli ǀ kadar ſvoje lepet tož. mn. ž+ piſsane peruti gleda ǀ je bila navajena po lepeh mest. mn. proſtorneh gradeh prangat ǀ v'lepeh mest. mn., inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ s'suojmi lepimi or. mn. beſsedami sledniga sapele ǀ s' lepimy or. mn. urshohi iskaſal, inu ſvishal primer.> gdu je lepshi im. ed. m kakor naſh zartani Iesus ǀ nèj lepshi rod. ed. ž, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej bilu lepshi rod. ed. ž Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi rod. ed./mn. ž pejſsmi smiſlit ǀ Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi rod. ed. ž ǀ lepshiga rod. ed. s inu kushtniſniga della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament ǀ de ſi lih veliku lepshi tož. ed. m ſlovenski jesik ſo imeli ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi, inu lepshi tož. ed. m samerkajte ǀ de bi ludie lepſhi tož. ed. ž perloshnoſt imeli ſe oskerbeiti ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi tož. ed. s ime, inu zhaſtishi Titil imeli dati ǀ tu lepshi tož. ed. s od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi im. mn. m, inu debelishi, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili ǀ Plinius pravi, de shenske Pershone zhe lepshi im. mn. ž ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ On drugazhi lepshi tož. mn. ž shenkinge je meni shenkal, kakor ſo lete tvoje presež.> Oh Abſolon! ti ſi bil ta ner lepshi im. ed. m v'Iſraelskim krajleſtvi ǀ kateri je ta nerlepshi im. ed. m pildik Nebeſhki ǀ ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi im. ed. ž shena ǀ Tu nar lepshi im. ed. s je ſvetloba pres katere vſe je gerdu ǀ naide polno almaro tiga ner lepshiga rod. ed. m kruha ǀ prezej sapovei ta nar lepshi tož. ed. m guant perneſti ǀ sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi tož. ed. m oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa ǀ poſſadite ga na mojga ner lepshiga tož. ed. m ži. kojna ǀ imaio to ner lepshi tož. ed. ž paklensko Gospodizhno perpelat ǀ je shkoda tu ner lepshi tož. ed. s shitu ſeshgati ǀ v'ta nar lepshi mest. ed. m guant ga pusti oblezhi ǀ Iſidora, katera v'ſvoj ner lepshi mest. ed. ž mladoſti je bila Nuna ratala ǀ je vumerla v' nje narlepshi mest. ed. ž mladoſti ǀ bi ſvojo mater zjeral s'to ner lepshi or. ed. ž lepoto ǀ ima ſtu tyh ner lepshyh rod. mn. Dekelz poslati ǀ okadi te ner leipshi tož. mn. m pilde ǀ Kadar nar lepshi tož. mn. ž beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo ǀ puſti priti Godize, inu te ner Lepſhi tož. mn. ž Dekelze ǀ imate te ner lepshi tož. mn. ž beſsedenjemu dati ǀ te nar lepshideshezhe tož. mn. ž+ vejize vkupaj sbere ǀ de ſi lih slep je te ner lepshi tož. mn. s della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo le-ta je lepa to ni verjetno: na vuſs glaſs ſe ſaſmeja, ter pravi, leta je lepa de jeſt bom otroke imela, yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti, kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz z lepim zlepa: de nemore nezh s' lepem, inu dobrem opravit ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ Kadar je vidil de nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit ǀ nei mogal slepem io potolashit
Svetokriški
lepo prisl. lepo: kakor naſs lepu vuzhij S. Baſilius ǀ lepu ſe rajma kar stoij piſsanu ǀ kadar je vidila de lepù moli ǀ leipu muſizeraio, inu s' tem leipu dishezhim kadilam Boga zheſtè ǀ slata poſoda je vun Slila ta shlahtni, lèpu dushezhi bolſom ǀ Tullius ſe more hualit sa volo ſvoiga lepu govorjena, vener Homerus ima vekshi hvalo sa volo ſvoiga lepu piſſajna primer.> lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh ǀ lepshi leta resniza ſe nemore poterdit ǀ she zhudnishi, inu lepshi je bilu gledat, kadar krail Seſostres ſe je pelal v'ſvoje Mestu ǀ bo takrat mogal na naglom ena lepudishezha lilia ratat ǀ de bi tebi, offrali tiga beliga labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza presež.> je puſtil te ner lepshi deshezha driveſſa, inu sheliszha naſſadit
Število zadetkov: 30634