Ali lahko kaj malega razložite o zvezah tipa več njih (27njih ipd.), ki so se razpasle celo med sicer bolj pismenimi? Morda bi se dalo s preprosto razlago na družbenih medijih celo kaj doseči ...
Zadetki iskanja
Jezikovna
Zveze tipa »več njih«
Jezikovna
Zvezi »do kam« in »do kod«
V medijih se pogosto pojavlja zveza do kam. Na primer v naslovih: Do kam lahko seže rast trgovcev? (Dnevnik), Do kam bo segalo morje? (Delo), Do kam seže podpora slovenskih parlamentarcev? (Večer), Do kam za naš teran (Val 202). Primer s tem prislovnim zaimkom se pojavi tudi v razlagi gesla kam v SSKJ: Pokazal je, do kam naj odkosijo. Je zveza do kam potemtakem enakovredna zvezi do kod?
Celotno geslo
Sprotni
Celotno geslo
Sprotni
zvóčnica SSKJ² samostalnik ženskega spola
- 1. zvočni posnetek zlasti literarnega besedila, ki ga navadno berejo profesionalni bralci, igralci SINONIMI: avdioknjiga, zvočna knjiga
- 2. knjiga za otroke, ki omogoča zaznavanje predstavljene vsebine (tudi) s sluhom
Celotno geslo
Sprotni
Celotno geslo
Sprotni
Celotno geslo
Sprotni
zvŕt samostalnik moškega spola
- iz aeronavtike gibanje, pri katerem letalnik zaradi izgube vzgona ob krilih (namerno) omahne, pada in se pri tem dvojno vrti
Celotno geslo
Sprotni
Celotno geslo
Sprotni
Jezikovna
Ženska, ki doji lastnega otroka
Kako pravilno imenujemo žensko, ki doji lastnega otroka? Našla sem le izraz dojilja za žensko, ki doji tujega otroka.
Jezikovna
Ženska dvojina: »midve sva šle«
S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle. Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?
Jezikovna
Jezikovna
Ženska oblika besede »kupec« je »kupka«
Zanima me ustrezna ženska oblika besede kupec (v pravnih besedilih in tudi na splošno). V notarskih besedilih se ponekod pojavlja izraz kupka, najdem pa tudi izraz kupovalka; ponekod uporabljajo tudi nakupovalka. Besede kupka ni ne v SP ne v SSKJ, tudi ne v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.
Jezikovna
Jezikovna
Ženska oblika besede »mislec« je »mislica«
Kako bi se glasila ženska oblika beseda mislec? https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=481580622356726&id=100015143769532
Jezikovna
Ženska oblika besede »modrec«
V slovarju nisem zasledila ženske oblike besede modrec (tisti, ki modro razmišlja). Zanima me, ali obstaja takšna oblika, oz. kako se uporablja v ženski obliki (le opisno)?
Jezikovna
Ženska oblika besede »plemenitež«
Kako se pravilno glasi ženska oblika samostalnika plemenitež – plemenit človek?
Jezikovna
Ženska oblika generala je »generalica«?
Prosim za pomoč pri izbiri izraza za žensko nosilko generalske funkcije.
Jezikovna
Jezikovna
Ženska oblika priimka »Kliš«
Kako se pravilno sklanja priimek osebe ženskega spola, če v besedilu priimek nastopa samostojno, torej je ime osebe izpuščeno? Ali je pravilen zapis: »Besedilo Kliševe je zelo zanimivo.«
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 257
- 258
- 259
- 260
- 261
- 262
- Naslednja »
Število zadetkov: 5228
Dostopnost