Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zakuríti in zakúriti -im dov. (ī ú)
1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: zakuriti na ognjišču, pod kotlom; zakuriti v peči, nar. v peč / zjutraj najprej zakuri / zakuriti kres; zakuriti si ogenj
// narediti, povzročiti kje ogenj zaradi gretja, segrevanja česa: zakuriti peč, štedilnik / zakuriti si v sobi / zakuriti parne kotle ladje
2. ekspr. zažgati: zakuriti stare cunje / zakuriti hišo
3. zastar. prižgati: zakuriti cigareto; zakuriti si pipo
4. ekspr., z dajalnikom narediti, povzročiti komu kaj neprijetnega: zakuril mu je s tem, da se je stvar razvedela / vojaki so zakurili obkoljenemu sovražniku
    zakúrjen -a -o:
    toplo zakurjen prostor; zakurjena peč; prisl., v povedni rabi: v sobi je zakurjeno
SSKJ²
zakúska -e ž (ȗ)
manjši obrok hrane, navadno sestavljen iz izbranih hladnih jedi, za pogostitev: zakuska je na mizi; namesto kosila so imeli samo zakusko; pogostiti z zakusko / mrzla zakuska
// prireditev s takim obrokom: prirediti zakusko; priti na zakusko
● knjiž. delavci so dobili v tovarni zakusko malico
SSKJ²
zakváčiti -im dov. (á ȃ) knjiž.
1. s kavljem zapeti, se povezati: gusarji so zasledovano ladjo zakvačili in jo potegnili k sebi
2. zapeti1, zatakniti: zakvačiti prste za naramnice / prosti konec vrvi zakvačiti v kavelj vlečnega vozila
    zakváčiti se 
    zapeti se, zatakniti se: srajca se mu zakvači za vejo
SSKJ²
zakvákati -am dov. (ȃ)
1. oglasiti se z glasom kva(k): žabe so spet zakvakale
2. nizko reči, povedati z glasom, podobnim kvakanju: ne prihajajte več sem, je zakvakal
SSKJ²
zakvartáti -ám dov. (á ȃ)
s kvartanjem zapraviti: zakvartati ves denar, posestvo
    zakvartáti se 
    1. postati kvartopirec: ker ni bilo druge zabave, se je zakvartal
    2. zaradi kvartanja se zadržati kje predolgo: v gostilni sta se zakvartala
SSKJ²
zakvásiti -im tudi zakvasíti -ím dov., zakvásil (ā ȃ; ī í)
1. povzročiti, da postane kaj (zaradi vrenja) kislo; zakisati: zakvasiti zelje
2. dati, dodati kvas: zakvasiti testo
    zakvášen -a -o:
    zakvašen hlebec
SSKJ²
zál -a -o prid., záljši (ȃ ā)
star. lep2: zal fant; nevesta je bila zala kakor roža / v vasi je bilo nekaj prav zalih hiš lepih, mogočnih
♦ bot. zali kobulček rastlina z drobnimi cveti v kobulih, ki jih obdajajo beli ali rdečkasti listi, Astrantia
SSKJ²
zalagálec -lca [zalagau̯ca tudi zalagalca] m (ȃ)
kdor koga ali kaj zalaga: zalagalci trga z živili
SSKJ²
zaláganje -a s (ȃ)
glagolnik od zalagati: zalaganje prebivalstva z živili / zalaganje knjig
SSKJ²
zalágati -am nedov. (ȃ)
1. s polaganjem česa zakrivati, obdajati kaj: zalagati krompir, zaboje; zalagati z deskami
2. z dajanjem, pošiljanjem delati, da kdo lahko razpolaga s čim: zalagati koga z denarjem, s hrano, z orožjem / tovarna zalaga trg s steklom / zalagati koga z novicami, s podatki
3. dajati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: zalagati denar za tovariše; zalagati za šolanje koga / zalagati stroške bivanja
4. dajati denar za izhajanje in prodajanje česa: zalagati knjige, plošče
5. star. prigrizovati, jesti: zalagati kruh, pečenko; posedli so in začeli zalagati
● zastar. zalagati svoja življenja izpostavljati, tvegati
♦ igr. zalagati (karte) dajati nezaželene nadštevilne karte v talon
    zalágati se ekspr.
    nasičevati se, jesti: zalagati se s pečenko; slastno se zalagati
SSKJ²
zalájati -am dov. (ȃ)
1. oglasiti se s kratkim, odsekanim glasom: zunaj je zalajal pes; cvileče, zategnjeno zalajati / v gozdu je zalajal lisjak, srnjak
// s predlogom z lajanjem izraziti nejevoljo nad prisotnostjo koga: pes je na vsakega prišleca renčeče zalajal; zalajati nad kom, v koga
2. slabš. reči, povedati z ostrim, zadirčnim glasom: utihni že vendar, je jezno zalajal
3. ekspr. dati lajanju podoben glas: nekje v daljavi so zalajali mitraljezi
SSKJ²
zalámljati -am nedov. (á)
z lomljenjem delno ločevati navadno bolj oddaljeni del česa: zalamljati veje
    zalámljati se 
    ostro, koničasto spreminjati smer: gube kipa se zalamljajo
SSKJ²
zalarmírati -am dov. (ȋ)
nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: zalarmirati gasilce; zalarmirali so vso okolico
SSKJ²
zalásnica -e ž (ȃ)
star. lasnica, lasna sponka: speti lase z zalasnico
SSKJ²
zalàz -áza m (ȁ á)
lov. lov, pri katerem lovec zalezuje divjad: iti na zalaz; zalaz srnjadi, na srnjad
SSKJ²
zalázen -zna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na zalaz: zalazni lov / zalazna steza
2. zastar. zahrbten, potuhnjen: zalazen nasprotnik / zalazna bolezen
SSKJ²
zaláznik -a m (ȃ)
star. zalezovalec: zalaznik živali / zalaznik deklet
SSKJ²
zalazováti -újem in zalázovati -ujem nedov. (á ȗ; ȃ)
star. zalezovati: zalazovati divjad / zalazovati dekleta
SSKJ²
zalebdéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. pojaviti se, obmirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: z drevesa je odpadel list in zalebdel v zraku
2. knjiž. pojaviti se v mislih, predstavah koga: v duhu, pred očmi mu zalebdijo obrazi znancev
SSKJ²
zaléči1 -léžem nedov. in dov., zalézi zalézite; zalégel zalêgla; nam. zaléč in zalèč (ẹ́ ẹ̑)
1. imeti dovolj velik, dober, zaželen učinek: gnojenje, namakanje je zaleglo; zdravila niso zalegla / denar, hrana veliko zaleže / kazen ni zalegla; pritožili so se, pa ni nič zaleglo; njegove besede pri vodstvu veliko zaležejo
2. v zvezi z za biti glede na obseg, vrednost dovolj velik za kaj: prispevek bo zalegel za več številk revije / živež je zalegel za vso zimo / posestvo ni zaleglo za ves dolg
3. ekspr., v zvezi z za biti glede na svoje delo, uporabnost enakovreden čemu: on zaleže za dva delavca / nadstrešek mu je zalegel za garažo
● ekspr. nekdaj je denar kaj zalegel se je zanj dalo dobiti sorazmerno veliko; ekspr. denar mu nič ne zaleže hitro, brez koristi ga porabi; pog. suh je, nobena reč mu ne zaleže od nobene hrane se ne zredi; ekspr. sin mu že precej zaleže koristi, pomaga pri delu
Število zadetkov: 207077