Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zaléči2 -léžem dov., zalézi zalézite; zalégel zalêgla; nam. zaléč in zalèč (ẹ́ ẹ̑)
z izločitvijo jajčec zaradi razmnoževanja zapolniti kaj: matica zaleže celice, sate
// v zvezi z jajčece izločiti kam zaradi razmnoževanja: matica zaleže veliko jajčec; metulj zaleže jajčeca na liste
// z izločitvijo jajčec kam omogočiti, da se kje lahko kaj zaplodi, zaredi: muhe, žuželke zaležejo ličinke v nosnice nekaterih živali
    zaléči se ekspr.
    zaploditi se, zarediti se: po vodah so se zalegli raki / v moki so se zalegli črvi
    zaléžen -a -o:
    zaleženo satje
SSKJ²
zaléden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zaledje: zaledni kraji; zaledne dežele; zaledna pristanišča / zaledna bolnišnica; vojaška zaledna oblast / zaledno prebivalstvo
♦ voj. zaledna enota pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in boj
SSKJ²
zaledenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: sneg, voda zaledeni / jezera, luže zaledenijo
// prekriti se z ledom: skale, žlebovi zaledenijo
2. ekspr. postati brezčuten, zelo hladen: njen prijazni nasmeh je zaledenel; vsa čustva usmiljenja so v hipu zaledenela; v trenutku ji je zaledenelo srce je začutila velik strah, grozo
● ekspr. ob novici mu je zaledenela kri (v žilah) se je zelo prestrašil
    zaledenèl in zaledenél -éla -o:
    pazi, ceste so zaledenele; zaledenelo jezero; zaledenelo okno
SSKJ²
zaledenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zaledeneti ali zaledeniti: zaledenitev reke / zaledenitev letala
● publ. zaledenitev mednarodnih odnosov začasno prenehanje sodelovanja med državami na gospodarskem, kulturnem, političnem področju
SSKJ²
zaledeníti -ím dov., zaledénil (ī í) knjiž.
1. spremeniti v led: mraz je zaledenil potoke
2. povzročiti, da se kaj prekrije z ledom: mrzel veter je zaledenil vrhove jamborov
● ekspr. njen smeh mu je zaledenil srce ga je čustveno zelo prizadel, potrl
SSKJ²
zaledíniti se -im se dov. (í ȋ)
spremeniti se v ledino: njiva, zemlja se bo kmalu zaledinila
    zaledínjen -a -o:
    zaledinjeno zemljišče
SSKJ²
zalédje -a s (ẹ̑)
1. območje za fronto: odnesti ranjence v zaledje; vojno so preživeli v zaledju; pretrgati nasprotnikovim enotam zvezo z zaledjem; zaledje in fronta / poveljnik zaledja
2. območje, navadno okoli kakega središča, ki temu središču omogoča določeno dejavnost, obstajanje: mesto z zaledjem; zveza med pristaniščem in zaledjem / gospodarsko, surovinsko, turistično zaledje
3. publ. kar sestavljajo ljudje, ki podpirajo, omogočajo dejavnost, obstajanje koga: naše zaledje so kmetje; društvo, klub nima množičnega, širokega zaledja; imeti zaledje v študentih / zahteve političnega zaledja
4. publ., navadno s prilastkom kar obstaja za čim kot njegova opora, osnova: duhovno zaledje reformacije; idejno, politično zaledje
SSKJ²
zalédnik -a m (ẹ̑)
ekspr. vojak v zaledju: frontniki in zaledniki
SSKJ²
zaléga -e ž (ẹ̑)
1. zaležena jajčeca ali iz njih izležene ličinke, bube, mlade živali: čebele, mravlje hranijo svojo zalego; bolezni zalege / čebelja, trotovska zalega; ribja zalega
♦ čeb. krmiti na zalego krmiti čebele, da bi matico bolj silile k zaleganju; gnilobna zalega obolela za hudo gnilobo; odkrita v kateri so jajčeca in mlade ličinke, pokrita zalega v kateri so bube in dozorevajoče mladice; presledkasta zalega pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice
2. mladiči, zlasti manjših, nezaželenih živali: samica krmi zalego; gnezdo s kačjo, mišjo, polžjo zalego
3. nezaželene, škodljive živali, navadno v večjem številu: v okolici smetišča se je kmalu pojavila zalega; uničiti, zatreti zalego; gosenice, podgane, voluharji in druga zalega
4. slabš., navadno s prilastkom nezaželeni, škodljivi ljudje: ta zalega se hoče polastiti oblasti; izkoriščevalska, tatinska zalega / bibl. gadja zalega / kot psovka ustrelim te, zalega pasja
SSKJ²
zaléganje -a s (ẹ̄)
glagolnik od zalegati: zaleganje jajčec / satje za zaleganje
SSKJ²
zalégati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
v zvezi z jajčece izločati kam zaradi razmnoževanja: matica je začela zalegati jajčeca; ta muha zalega jajčeca v cvet
SSKJ²
zalèk -éka m (ȅ ẹ́)
zastar. zavih, zavihek (plašča, suknjiča): rdeče obrobljeni zaleki; zaleki pri plašču / vtakniti listek v zalek na rokavu
SSKJ²
zalenáriti -im dov. (á ȃ)
z lenarjenjem porabiti: vse popoldne je zalenaril
SSKJ²
zalépen -pna -o prid. (ẹ̑)
ki se zalepi: zalepna stran pisma
SSKJ²
zalepetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
zastar. zabrbljati, zablebetati: deklica je prestrašeno nekaj zalepetala
SSKJ²
zalepíti in zalépiti -im, tudi zalépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
1. z lepilom, lepljivo snovjo narediti, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepiti pretrgan list; zalepiti z lepilnim trakom / zalepiti zračnico zakrpati / zalepiti koščke razbite vaze zlepiti
2. z uporabo lepila zapreti: zalepiti kuverto / zalepiti paket / zalepiti pismo v kuverto
3. z lepilom, lepljivo snovjo zamašiti, zapreti: zalepiti špranjo / zalepiti stična mesta s klejem, smolo
4. zaradi lepljivosti sprijeti se s čim in to prekriti, zapreti: gnojni izcedek mu je zalepil oči; strjena kri ostane na rani in jo zalepi / zalepiti rano z obližem
5. zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime; zlepiti: gnojni izcedek mu je zalepil veke / zvil je cigareto in jo zalepil s slino zlepil papirček, v katerega je zavit tobak
● ekspr. le za trenutek je odprl oči in jih takoj spet zalepil zaprl; ekspr. zalepiti pogled v koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. najbolje, da si za take pripombe zalepite ušesa da jih preslišite; zalepiti znamko nalepiti, prilepiti
    zalepíti se in zalépiti se, tudi zalépiti se s prislovnim določilom
    zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago in tam ostati: blato se mu je zalepilo na podplate / mokra srajca se mu je zalepila na hrbet / od žeje se mu je jezik skoraj zalepil na nebo
    zalépljen -a -o:
    s papirjem zalepljene razbite šipe; pismo je že zalepljeno
SSKJ²
zalépka -e ž (ẹ̑)
knjiž. ovojnica, kuverta: dati pismo v zalepko
♦ ptt letalska zalepka prepognjen in ob robovih zlepljen list papirja za naslov na zunanji in sporočilo na notranji strani
SSKJ²
zalépljati -am nedov. (ẹ́)
1. z lepilom, lepljivo snovjo delati, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepljati pretrgane liste
2. z uporabo lepila zapirati: zalepljati ovojnice
3. z lepilom, lepljivo snovjo mašiti, zapirati: gosta smola zaleplja cev / zalepljati razpoke s kitom
    zalépljati se s prislovnim določilom
    zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago in tam ostajati: mokri lasje so se mu zalepljali na čelo
SSKJ²
zalépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. zadušiti: dim ga je zalepnil / vročina ga je skoraj zalepnila
● nar. ob tem prizoru ga je zalepnilo mu je vzelo sapo
SSKJ²
zalésje -a s (ẹ̑)
knjiž. svet za gozdom: hoditi po zalesju
Število zadetkov: 207077