Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zalézati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
zastar. zalezovati: zalezati sovražnika
    zalézati se ekspr., s prislovnim določilom
    z lezenjem prihajati kam in tam ostati: megle se zalezajo v doline / dvom se zaleza v njeno dušo, srce
SSKJ²
zalezávati -am nedov. (ȃ)
zalezovati: zalezavati divjad / zalezavati sovražnika
SSKJ²
zalezoválec -lca [zalezovau̯ca] m (ȃ)
kdor koga ali kaj zalezuje: zalezovalec divjadi / zalezovalec deklet
SSKJ²
zalezoválka -e [zalezovau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki koga zalezuje: aretirali so njegovo zalezovalko; zaljubljena zalezovalka
SSKJ²
zalezovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zalezovati: zalezovanje ruševca / zalezovanje sovražnika
SSKJ²
zalezováti -újem tudi zalézovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́)
1. prizadevati si priti skrivoma, pritajeno z določenim namenom dovolj blizu koga: lovec zalezuje gamsa, divjega petelina / gad, mačka zalezuje miš / ves dan zalezovati sovražnika, tihotapce / če bi nas zalezovali, bi nas čakali tule
// prizadevati si priti v stik s kom z namenom uresničiti ljubezenske želje, zadovoljiti spolne potrebe: zalezovati dekle; zalezuje jo, ko moža ni doma
2. skrivaj, pritajeno opazovati koga z namenom nadzorovati ga: kljub temu, da so ga povsod zalezovali, je nenadoma izginil
3. nav. 3. os., ekspr. s skorajšnjim začetkom, majhno stopnjo svojega pojavljanja spravljati koga v kako neugodno, nezaželeno stanje: dan zalezuje ubežnika / naduha, spanec ga zalezuje / dvom, vest me zalezuje
SSKJ²
zaležánost -i ž (á)
stanje zaležanega: zaležanost roke / obleka je porumenela zaradi zaležanosti
SSKJ²
zaležáti se -ím se dov. (á í)
1. ležeč se zadržati kje predolgo: če se zaležiš, zamudiš vlak / dolgo se zaležati
2. ekspr. od predolgega ležanja postati trd, negibčen: bolnik ni vstajal in telovadil, zato se je zaležal
    zaležáti si preh.
    1. s pritiskom pri ležanju povzročiti, da postane del telesa mravljinčast, manj gibljiv: zaležati si nogo, roko
    2. z ležanjem povzročiti, da kaj pride v določen nepravi položaj in tam ostane: zaležati si lase / zaležati si obraz
    zaležáti preh., nar.
    zaradi dolgega ležanja zamuditi: zaležati sončni vzhod / zaležati šolo, vlak
    zaležán -a -o
    deležnik od zaležati se: zaležan človek; zaležani lasje
    // zaradi dolgega ležanja pokvarjen, slab: zaležano žito / zaležano perilo
SSKJ²
zaléžen -žna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. izdaten: zaležno kosilo
// velik, precejšen: zaležne cene
SSKJ²
záli -a -o prid. (á)
zastar. hudoben: tega zalega človeka so se vsi bali; prim. zel2
SSKJ²
zalíčiti1 -im dov. (í ȋ)
zastar. zakriti, prikriti: zaličiti lovsko past
    zalíčen -a -o:
    zaličena zanka
SSKJ²
zalíčiti2 -im dov. (í ȋ)
zastar. zgladiti, zravnati: vetrovi so zaličili sneg po pobočjih
SSKJ²
zalíčje -a s (ȋ)
knjiž. zadnji del lic: ušesna mečica, zraščena z zaličjem
SSKJ²
zalíjati -am nedov. (í)
zastar. zalivati: potok je zalijal polje / rdečica ji zalija obraz
SSKJ²
zalíkati -am dov. (ȋ)
1. z likanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zalikati gube krila; zalikati rob hlačnic
// z likanjem nehote narediti: pazi, da ne zalikaš v ovratnik gub
2. z likanjem poškodovati: pri previsoki temperaturi likalnika pletenino zalikamo
3. z likanjem povzročiti, da kaj pride, se zaje v notranjost: obleko pred likanjem očistimo, da madežev ne zalikamo vanjo
♦ grad. zalikati beton fino zgladiti svežo betonsko površino
    zalíkan -a -o:
    zalikan rob hlačnic; razlikati zalikane gubice
SSKJ²
zalísati -am dov. (ī)
gozd. s plitvim zasekom na lubju označiti drevje, navadno za sečnjo: zalisati bolne smreke
    zalísan -a -o:
    zalisano drevje
SSKJ²
zalístati -am dov. (ȋ)
1. obrniti nekaj listov (knjige, zvezka): zalistati časopis; zalistati po knjigi; odprta knjiga se je zalistala nazaj
// začeti na hitro, ne strnjeno brati, obračajoč liste: zalistal je po reviji, da bi našel članek
2. knjiž. pognati liste: drevje je že zalistalo
SSKJ²
zalísten -tna -o prid. (ȋ)
bot. ki se razvije v zalistju: zalistni poganjki; zalistna očesa
SSKJ²
zalístje -a s (ȋ)
bot. prostor med listnim pecljem in vejico: cveti, poganjki v zalistjih
SSKJ²
zalístnik -a m (ȋ)
agr. zalistni poganjek: obtrgovati zalistnike; zalistniki pri paradižniku, vinski trti
Število zadetkov: 207077