Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
záljšanje -a s (ȃ)
knjiž. krašenje, lepšanje: beljenje in zaljšanje hiš
SSKJ²
záljšati -am nedov. (ȃ)
knjiž. krasiti, lepšati: zaljšati sobo / stene je zaljšala bogata zbirka slik; zaljšati se z nakitom
SSKJ²
zaljubíti se in zaljúbiti se -im se dov. (ī ū)
1. priti v stanje takega ljubezenskega odnosa do koga, ko čustvo prevladuje nad razumom: odkar se je zaljubil, se je čisto spremenil; zaljubiti se na stara leta; nesrečno se zaljubiti; ekspr.: zaljubiti se na prvi pogled; na smrt, z vsem srcem se zaljubiti / zaljubiti se do ušes zelo / zaljubiti se v koga; zaljubila sta se drug v drugega
2. ekspr., v zvezi z v čustveno se navezati na kaj tako, da se vidijo, upoštevajo predvsem lepe, dobre strani: zaljubil se je v te kraje / zaljubil se je v lov
    zaljubíti in zaljúbiti knjiž.
    vzljubiti: strastno zaljubiti koga / zaljubiti poezijo
    zaljúbljen -a -o
    1. deležnik od zaljubiti se: zaljubljen človek; biti zaljubljen do ušes; noro, slepo zaljubljen; zaljubljena v rože
     
    vase zaljubljen človek človek, ki zelo občuduje samega sebe
    2. ki izraža, kaže stanje takega ljubezenskega odnosa do koga, ko čustvo prevladuje nad razumom: zaljubljeni pogledi; zaljubljene kretnje
    3. star. ljubezenski: zaljubljene pesmi; zaljubljena pisma; prisl.: zaljubljeno gledati, govoriti; sam.: pogovori zaljubljenih; peti zaljubljene ljubezenske pesmi
SSKJ²
zaljúbljati se -am se nedov. (ú)
večkrat se zaljubiti: pogosto se zaljubljati / zaljubljati se v koga
SSKJ²
zaljúbljenec -nca m (ū)
zaljubljen človek: uslišan zaljubljenec; čustva, pogledi zaljubljenca
SSKJ²
zaljúbljenka -e ž (ū)
zaljubljena ženska: nesrečna zaljubljenka
SSKJ²
zaljúbljenost -i ž (ú)
stanje zaljubljenega človeka: zaljubljenost ga mineva; v svoji zaljubljenosti ni videl ničesar razen nje; mladostna zaljubljenost / ekspr. zaljubljenost v gledališče
SSKJ²
zaljubljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki se (rad) zaljubi: zaljubljiva ženska / biti zaljubljive narave
SSKJ²
zalkoholizírati -am dov. (ȋ)
dodati čemu alkohol: zalkoholizirati kompot
    zalkoholizíran -a -o
    opit, pijan: zalkoholiziran človek; že zjutraj je bil zalkoholiziran
SSKJ²
zálog -óga m (á ọ́)
1. star. zaloga: zalog živil / imeti zalog dobre volje, znanja
2. star. zastava4, zastavek1zavarovati kaj z zalogom / dati kaj v zalog / vrniti zalog
3. star. jamstvo, zagotovilo: to je zalog napredka
4. zastar. sklad, fond: ustanoviti zalog za visokošolce / verski zalog
SSKJ²
zalóga -e ž (ọ̑)
1. določena količina česa, ki se hrani, da je na razpolago za uporabo v daljšem časovnem obdobju: zaloga poide; delati, pripraviti, ustvariti si zalogo; načeti, porabiti zaloge; jemati iz zaloge; gospodinjske zaloge; zaloga moke, živil; zaloga za zimo / kupovati za sproti in za zalogo; pren. porabiti še zadnje zaloge moči
2. količina, množina določene vrste blaga, materiala v skladišču, prodajalni, namenjena, pripravljena za prodajo, proizvodnjo: prodati celotno zalogo; trgovina ima veliko zalogo; zaloge materiala, proizvodov v skladišču; popis zaloge / obnoviti zalogo nadomestiti porabljeno, prodano z novim
3. v zvezi z na izraža večjo količino od sproti potrebne, nujne: okenske okvire izdelujejo na zalogo; kupovati vino na zalogo; ekspr. hotel se je najesti na zalogo
4. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: knjižnice z bogato zalogo; urediti knjižno zalogo; zaloga krvi za zdravljenje / zagotoviti si potrebno zalogo cementa za delo količino
5. nav. mn. kar je kje namenjeno za izkoriščanje: zaloge električne energije; svetovne zaloge nafte
● 
ekspr. v zalogi ima veliko zabavnih zgodb pozna veliko zabavnih zgodb; pog. teh izdelkov nimamo na zalogi nimamo, ne prodajamo; zastar. zaloga poučnih knjig založba
♦ 
agr. gnojiti na zalogo dodajati rastlini več gnoja, gnojil, kot jih porabi v enem letu; gozd. lesna zaloga količina lesa vseh rastočih dreves na določeni površini; mat. zaloga vrednosti množica vrednosti, ki jih zavzame funkcija
SSKJ²
zalogáj -a m (ȃ)
1. količina hrane, ki se da naenkrat v usta: dati zalogaj v usta; prežvečiti zalogaj; majhen, velik zalogaj; zalogaj kruha / zalogaj mu je zastal v grlu
// dejanje, s katerim se kaj pogoltne: pri zadnjem zalogaju se mu je zaletelo / meso je pojedel v treh zalogajih; jesti z majhnimi zalogaji
 
ekspr. ta naloga je za nas prevelik zalogaj je pretežka, prezahtevna
2. kos jedi, hrane: zanj so izbrali same slastne zalogaje; klobaso je narezal na zalogaje
3. ekspr. jed, hrana: ceni dobro pijačo in dober zalogaj; prilegel bi se nam kak topel zalogaj / zalogaj potice
SSKJ²
zalogájček -čka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od zalogaj: pogoltniti zalogajček / zalogajček mesa
SSKJ²
zalógica -e ž (ọ̑)
manjšalnica od zaloga: zalogica hrane
SSKJ²
zalogôvnik -a m (ȏ)
žel. na lokomotivo priklopljen vagon za prevoz zaloge vode, goriva: vodni rezervoar v zalogovniku
SSKJ²
záloka -e ž (á)
star. travnik ob gozdu: pasti krave v zaloki
SSKJ²
zalókati -am dov. (ọ̄)
slabš. zapiti: v treh dneh je zalokal vso plačo
SSKJ²
zalòm -ôma m (ȍ ó)
glagolnik od zalomiti: zalom rebra / ostri zalomi gub na plašču
SSKJ²
zalomástiti -im dov. (á ȃ)
silovito, hrupno iti skozi kaj ovirajočega: zalomastili smo skozi nizko grmičje
// ekspr. silovito, hrupno iti sploh: jezen je zalomastil po stopnicah
SSKJ²
zalomíti -lómim dov. (ī ọ́)
1. z lomljenjem delno ločiti navadno bolj oddaljeni del česa: zalomiti vejo za zaznamovanje poti
2. zlomiti kaj tako, da koničasti del ostane v čem: zalomiti ključ, sveder
3. zlomiti kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa: zalomiti noht; kost se zalomi
● 
knjiž. zalomiti glavo v pozdrav skloniti; ekspr. v joku zalomiti roke, z rokami narediti nekaj krčevitih gibov, izražajoč žalost
♦ 
lov. zalomiti nastrel označiti z odlomljeno vejo
    zalomíti se 
    ostro, koničasto spremeniti smer: na vrhu se pot zalomi na desno / ekspr. travnik se hitro zalomi v breg hitro preide; pren., ekspr. pevki se je zalomil glas
     
    ekspr. kadar se kaj zalomi, ga pokličejo na pomoč pride do težav, nevšečnosti
    zalómljen -a -o:
    zalomljen noht; pravokotno zalomljena soteska
Število zadetkov: 207077