Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
založníštvo -a s (ȋ)
1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z zalaganjem knjig, revij: razvoj slovenskega založništva; zakon o založništvu
// založba: rokopis je poslal različnim založništvom / prevzeti založništvo kake zbirke
2. ekon., nekdaj proizvodnja, pri kateri delavec izdeluje blago na domu, podjetnik, trgovec pa ga zalaga s surovinami, z delovnimi sredstvi: nastanek založništva; založništvo v fužinarstvu, sitarstvu
● namizno založništvo priprava besedil za tiskanje z uporabo osebnega računalnika
SSKJ²
zalúbnik -a m (ȗ)
nav. mn., zool. hrošči, ki ležejo jajčeca za lubje dreves, kjer ličinke vrtajo rove, Scolytidae: rilčkarji in zalubniki
SSKJ²
zalúckati -am dov. (ȗ)
pog., ekspr. zapiti: kar čez teden zasluži, v nedeljo zalucka
SSKJ²
zalúčati tudi zalučáti -am, in zalúčati -am dov. (ú á ú; ū ȗ)
vreči: zalučati kamen, kopje; zalučati torbo na tla, v kot / zalučati žogo visoko v zrak / zalučati komu očitke, žalitve v obraz
SSKJ²
zalučíti -ím dov., zalúčil (ī í)
star. vreči: zalučiti kamen; zalučiti kepo v okno / zalučiti komu resnico v obraz
SSKJ²
zalúmpati -am dov. (ȗ)
pog. zaveseljačiti, zapiti: zalumpal je ves denar / zalumpal se je s prijatelji in pozabil na težave
SSKJ²
zalúska -e ž (ū)
knjiž. ploščat delček česa: ledene zaluske so letele daleč naokoli
SSKJ²
zalúskati -am dov. (ȗ)
nar. severozahodno zapraviti: vse, kar je zaslužil, je zaluskal
SSKJ²
zalúskniti -em dov. (ú ȗ)
zastar. zaloputniti: jezno je zalusknil vrata
SSKJ²
zalúst in zálust -ústi ž (ȗ; á ȗ)
nazaj obrnjen zobec na kakem orodju, orožju, ki preprečuje, ovira izdrtje: zalust se zlomi; trnek z zalustjo
SSKJ²
zamàh tudi zamáh -áha m (ȁ á; ȃ)
1. sunkovit gib, premik s čim po zraku: zamahu je sledil udarec; roka mu je sredi zamaha obstala; delati dolge zamahe; ptič je poletel z močnimi zamahi; plavalni zamahi; zamah peruti, roke; zamah s koso, z veslom; zamah naprej, nazaj; knjiž. slikar je oblikoval podobo z drznimi, širokimi zamahi potezami; z enim zamahom se je zavihtel v čoln / zaplaval je dva zamaha daleč / slišati je bilo samo zamah peruti zvok, ki nastane pri tem
2. knjiž. polet, zanos: manjka mu zamaha, da bi naredil več; ustvarjalni zamah slikarja / delo so začeli z velikim zamahom
// razmah: zamah množičnega ljudskega gibanja v času taborov
● ekspr. recital je bil izveden v enem zamahu brez prekinitev; publ. delo v tovarni se ni moglo razviti s polnim zamahom s polno intenzivnostjo; v polnem obsegu
SSKJ²
zamáhati -am, in zamáhati tudi zamaháti -am dov. (á; á á á)
narediti nekaj (neurejenih) gibov, navadno z roko: zamahati z rokami / zamahati s palico po zraku
// narediti nekaj gibov z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: že od daleč jim je zamahal / zamahati v pozdrav
SSKJ²
zamahedráti -ám dov. (á ȃ)
viseč narediti nekaj valujočih gibov: prazen rokav suknjiča je zamahedral pri vsakem koraku / roke so mu zamahedrale brez moči
SSKJ²
zamahljáj -a m (ȃ)
1. rahel mah, zamah: z zamahljaji pozdravljati
2. glagolnik od zamahniti: enakomerni zamahljaji vesel / z enim zamahljajem je izpraznil polico
SSKJ²
zamáhniti -em, in zamahníti in zamáhniti -em dov. (á ȃ; ī á ȃ)
1. narediti gib, navadno z roko: zamahnil je in odšel; grozeče je zamahnil proti meni; malomarno, onemoglo zamahniti z roko / vol je nekajkrat zamahnil z repom / ekspr. še nekajkrat zamahnem s koso, pa bo pokošeno
// narediti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: zamahniti v pozdrav, slovo
2. z gibom roke izraziti odklonilen odnos, omalovaževanje, zaničevanje: če ga kaj vprašamo, samo zamahne / to ni nič, je zamahnil z roko
3. ekspr. udariti: jezno je zamahnil po mizi
SSKJ²
zamahováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami; mahati: pri govorjenju je zamahoval okrog sebe / galebi zamahujejo s krili / zamahoval je s palico na vse strani / ekspr. začel je zamahovati s signalnima zastavicama dajati znake
// delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: zamahovati v pozdrav / od daleč ji je zamahoval, naj molči
2. z gibi roke izražati odklonilen odnos, omalovaževanje, zaničevanje: ob njenih besedah je samo zamahoval
3. ekspr. udarjati, tolči: s kladivom zamahovati po razbeljenem železu
    zamahujóč -a -e:
    dajati takt, zamahujoč z roko
SSKJ²
zamahovíti se -ím se dov., zamahôvil se (ī í)
zarasti, prekriti se z mahom: grede na vrtu so se zamahovile
SSKJ²
zamajáti -májem tudi zamájati -em tudi -am dov., tudi zamájaj zamájajte tudi zamajájte; zamajál tudi zamájal (á á; á ā)
1. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega premakne sem in tja: veter je zamajal vrhove dreves; močno, rahlo zamajati / zamaje z glavo in zapre oči
// povzročiti, da se kaj premakne sploh: valovi zamajejo čoln
2. ekspr. povzročiti, da kaj ni več trdno: tako poslovanje lahko zamaje še tako dobro podjetje / v temeljih zamajati ustaljeni red / trpljenje ni zamajalo njihovega zaupanja
3. knjiž. povzročiti, da kdo v svojem mnenju, ravnanju ni več tako odločen, trden: ta dogodek jo je zamajal / zamajati koga v njegovem navdušenju
● publ. zvečer je mesto zamajal potres je bil v mestu potres
    zamajáti se, tudi zamájati se
    1. z enim delom pritrjen premakniti se sem in tja: travne bilke so se zamajale / zamajal se je in padel; ekspr.: brada se mu je zamajala zatresla; zvon se je zamajal in oglasilo se je zvonjenje zazibal
    // premakniti se sploh: stopnice so se ob vsakem koraku zamajale; udaril je po mizi, da se je vse zamajalo zelo močno
    2. postati majav: če se zamaje en steber, stavba ne bo več trdna
    3. ekspr. postati netrden: zamajal se je celotni vrednostni sistem / njegovo upanje se je zamajalo
    ●     knjiž. skoraj bi se bilo zgodilo, da bi se mi zamajalo moje delo da ne bi bil več prepričan o njegovi potrebnosti, smiselnosti; ekspr. zamajal se mu je stolček njegov (družbeni) položaj je postal ogrožen; ekspr. tla so se nam zamajala pod nogami naš (družbeni) položaj je postal ogrožen; ekspr. če pogledaš kvišku, se ti zamaje v glavi imaš občutek, kot da se ti nekaj premakne v glavi sem in tja
SSKJ²
zamákanje -a s (ȃ)
glagolnik od zamakati: zavarovati streho pred zamakanjem
SSKJ²
zamákati -am nedov. (ȃ)
nezaželeno prehajajoč skozi kaj, delati kaj mokro, vlažno: skladovnico so prekrili, da je ne zamaka dež; gnojnica zamaka steno, zid; brezoseb.: stanovalci se pritožujejo, da zamaka; v zgornjih nadstropjih zamaka
// nezaželeno biti tak, da lahko prehaja skozi voda: streha, strop zamaka / klet zamaka
● ekspr. pridno so si zamakali grla so pili, popivali; ekspr. jed zamakati z vinom pri jedi piti vino
    zamakajóč -a -e:
    zamakajoča streha
Število zadetkov: 207077