Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
todôben -bna -o prid. (ó ō)
knjiž. tedanji, takraten: grajski portreti kažejo na todobni okus; naše todobno slikarstvo je bilo na evropski višini
Vorenc
todskozi (tod skozi) prisl., F2, istuc, leunód, tám ṡkuṡi, tod ṡkuṡi; qua, kod, todṡkuṡi, taku dobru
SSKJ²
tòf medm. (ȍ)
posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu: z obale je metal kamne v vodo: tof, tof, tof; v temi je iskal pot in tof, je padel v luknjo / tof, tof, je nekaj prilomastilo po sobi
SSKJ²
tofú -ja m (ȗ)
gastr. siru podobno živilo iz sesirjenega sojinega mleka, ki se uporablja zlasti v vzhodnoazijski in vegetarijanski kuhinji, sojin sir: narezati tofu; dimljen tofu; popečen tofu; rezina tofuja; kruhki, solata s tofujem
SSKJ²
tóg -a -o prid. (ọ̑ ọ́)
1. ki ob delovanju sile nanj ne spremeni svoje oblike: dela sta povezana s togim drogom; toga prema; krila letala niso popolnoma toga / togi spoj; toga zveza med elementi
// ki se nerad, težko upogiba, pregiba: togi lasje; tog papir; togo blago
2. težko, počasneje gibljiv: togi prsti; tog vrat; od dolgega sedenja je postal ves tog; od mraza toge noge / togi gibi; toga drža telesa
3. ki ni sposoben prilagajati se času, razmeram: tog človek; po značaju je zelo tog / togi predpisi; toga politika; togo, neživljenjsko stališče
// ki izraža, kaže nesproščenost, (pre)veliko zadržanost: tog nastop; togo vedenje
4. ki glede na izrazna sredstva ne kaže velike pestrosti, izoblikovanosti: togo pisarniško izražanje; dogajanje v filmu je preveč togo / geometrijsko toga razporeditev
♦ avt. toga obesa obesa, ki je v neposredni povezavi z obeso kolesa v paru; fiz. togo telo telo, ki pod vplivom sile ne spremeni svoje oblike; mehanika togih teles; tekst. toga igelnica
    tógo prisl.:
    togo se držati česa; togo prikloniti se, sedeti
SSKJ²
tóga1 -e ž (ọ́)
1. pri starih Rimljanih dolgo moško vrhnje oblačilo, ki se ovije okoli telesa: zaviti se v togo; senatorji v belih togah
2. halji podobno uradno oblačilo sodnikov, pravnikov in univerzitetnih profesorjev: tožilec je bil oblečen v črno togo
SSKJ²
tóga2 -e ž (ọ́)
zastar. žalost: čutiti veliko togo; bridka, grenka toga / kmalu je bilo konec vseh tog in nadlog skrbi in težav
SSKJ²
togolísten -tna -o prid. (ȋ)
ki ima toge liste: togolistne rastline
SSKJ²
tógost tudi togóst -i ž (ọ́; ọ̑)
lastnost, značilnost togega: togost železne žice / togost tkanin / togost mišic / miselna, značajska togost / togost predpisov / togost filmskih dialogov / predramil se je iz togosti
SSKJ²
togôta -e ž (ó)
1. velika stopnja jeze, razdraženosti: togota ga je minila; ekspr. pograbila, prijela ga je togota; njeno ugovarjanje ga je spravilo v togoto; ekspr.: divja togota; izbruhi togote / ekspr. jokati, tresti se od togote; v togoti je zagrabil nož; ekspr. z vso togoto je zasadil sekiro v tnalo
2. ekspr. silovitost, divjost: togota nevihte
Vorenc
togota ž, F5, epilepsia, -ae, tagota, Boṡhya obláſt, padezha boléṡan; furor, -ris, ṡlobnúſt, ṡlobenîe, tagota; phreneticus, -a, -um, tagotin, ali tá kateri tagoto ima; phrensis, -sis, vel phrenitis, -tis, tagota, Boṡhya obláſt; sonticus morbus, huda, inu ṡhkodliva boléṡan, prehuda, ṡhkodliva, padezha, tagota, Boṡhya obláſt
SSKJ²
togôten -tna -o prid. (ó)
1. ki je v stanju velike jeze, razdraženosti: skušali so pomiriti togotne vaščane; ves togoten je planil kvišku
// ki izraža, kaže veliko jezo, razdraženost: togoten obraz; togotne kretnje; zaslišali so togotno vpitje
2. ki se (rad) zelo razjezi, razdraži: bil je togoten človek; dobil je togotno ženo / togoten značaj
3. ekspr. silovit, divji: togotna burja; togotno morje
    togôtno prisl.:
    togotno odgovarjati; togotno je zaloputnil vrata
Vorenc
togoten prid., F2, furens, ṡlobán, tagoten, norraglou; phreneticus, -a, -um, tagotin, ali tá kateri tagoto ima
SSKJ²
togotíti -ím tudi togôtiti -im nedov. (ī í; ō ȏ)
spravljati v veliko jezo, razdraženost: togotila ga je zavest lastne nemoči; zavlačevanje je delavce vse bolj togotilo; s svojo mirnostjo jih je zelo togotila
    togotíti se tudi togôtiti se
    čutiti, izražati veliko jezo, razdraženost: začel je kričati in se togotiti; togotiti se zaradi sosede; ekspr. togoti se na ves svet
    // izražati veliko nezadovoljstvo, ogorčenost: slišal ga je, kako se togoti; gospodinja se je togotila, da ni dobro pospravljeno
SSKJ²
togotljív -a -o prid.(ī í)
1. ki se (rad) zelo razjezi, razdraži: že od nekdaj je bil togotljiv; postati togotljiv
2. ki izraža, kaže veliko jezo, razdraženost: togotljivo kričanje, vedenje
    togotljívo prisl.:
    togotljivo govoriti
SSKJ²
togotljívost -i ž (í)
lastnost togotljivega človeka: zaradi svoje togotljivosti je z vsemi sprt
SSKJ²
togôtnež -a m (ȏ)
ekspr. togoten človek: s takim togotnežem nočem imeti opravka
SSKJ²
togôtnica -e ž (ȏ)
ekspr. togotna ženska: pomiriti togotnico
SSKJ²
togôtnost -i ž (ó)
velika stopnja jeze, razdraženosti: togotnost ga je minila; v togotnosti mu je potrgal vse gumbe / težko prenaša njegovo togotnost
SSKJ²
togováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. žalovati, tožiti: ne toguj, kmalu se vrnemo; mati toguje po sinu / togovati za starimi časi
Število zadetkov: 115335