Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
azurít -a m (ȋ)
min. rudnina modri bakrov karbonat s hidroksilno skupino:
SSKJ²
ážija -e ž (ā)
zastar. ažio
SSKJ²
ážio -a m (ā)
fin. razlika med nominalno in večjo tržno vrednostjo deviz, vrednostnih papirjev:
SSKJ²
ažiotáža -e ž (ȃ)
špekulativno izkoriščanje padanja in dviganja cen na borzi:
SSKJ²
ažúr1 -a m (ȗ)
obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom; prt z ažurom
♦ tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz; v prid. rabi: ažur stroj
SSKJ²
ažur2 prisl., gl. à jour
SSKJ²
ažúren1 -rna -o prid. (ȗ)
adm. ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem: ažurno knjigovodstvo; administrativno delo je bilo vedno ažurno / ažurni podatki / pog. v poročanju niso ažurni
    ažúrno prisl.:
    ažurno spremljati aktualne dogodke
SSKJ²
ažúren2 -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na ažur1: ažurni rob perila / prišiti rob z ažurnim vbodom
SSKJ²
ažurírati1 -am nedov. in dov. (ȋ)
adm. delati kaj ažurno: ažurirati knjigovodstvo
    ažuríran -a -o:
    izdajati ažurirano informativno literaturo
SSKJ²
ažurírati2 -am nedov. in dov. (ȋ)
obrt. krasiti, robiti z ažurom, mrežiti: ažurirati prt
    ažuríran -a -o:
    dobila je v dar šest ažuriranih robcev
SSKJ²
ažúrnost -i ž (ȗ)
adm. lastnost, značilnost ažurnega1: poživiti ažurnost evidence; ažurnost v knjigovodstvu, v zbiranju statističnih podatkov / reporterska ažurnost
SSKJ²
b -- in -ja [bə̀ bə̀ja in bé bêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b; od b do d; nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
    b -- kot imenovalni prilastek
    drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / učenci 1. b
    ♦     glasb. ton b za polton znižani ton h; gled. abonma reda B; med. vitamin B
    b- prvi del zloženk
    nanašajoč se na b: hotel B-kategorije
    ♦     glasb. B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; med. B-vitamin; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
SSKJ²
bà medm. (ȁ)
izraža malomarno zavrnitev: ba, kaj mi morejo! ba, to so čenče!
SSKJ²
bába -e ž (á)
1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora
● šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi na videz nerešljivo zadevo
// nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe
2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba
3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica
♦ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
SSKJ²
babaríja -e ž (ȋ)
nav. mn., zastar. neumno, prazno govorjenje: ne brigajo me vaše babarije
SSKJ²
babéla -e ž (ẹ̑)
slabš. ženska: zijalasta babela; molči, babela!
SSKJ²
babétina -e ž (ẹ̑)
slabš. ženska: prekleta babetina!
SSKJ²
bábež -a m (ȃ)
zastar. babjak: ta možak je velik babež
SSKJ²
bábi -- ž (ȃ) pog.
babica, stara mama: njegova babi je včeraj praznovala osemdeseti rojstni dan; babi in dedi
SSKJ²
bábica -e ž (á)
1. stara mati: dedek in babica
// zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič)
2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva
● veliko babic – kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha
3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka
4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico
5. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju
♦ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius
Število zadetkov: 100636