Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
sopranístka -e ž (ȋ)
ženska, ki poje sopran: zvečer bo nastopila svetovno znana sopranistka; angažirati sopranistko
SSKJ²
sopránski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sopran: sopranski glas / sopranska vloga
 
glasb. sopranski ključ C ključ na prvi črti črtovja; sopranski saksofon saksofon, ki ima sopransko lego; sopranska lega
SSKJ²
sopráznik tudi sópraznik -a m (á; ọ́)
rel., nekdaj manjši praznik, ko se lahko opravljajo težka dela:
SSKJ²
sòpredlagátelj -a m (ȍ-ȃ)
kdor je skupaj s kom predlagatelj česa: s sopredlagateljem podpisati zakonski osnutek
SSKJ²
sòpredsédnica -e ž (ȍ-ẹ̑)
ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom predsednica česa: sopredsednica odbora / Slovenija je bila sopredsednica mednarodne konference
SSKJ²
sòpredsédnik -a m (ȍ-ẹ̑)
kdor je skupaj s kom predsednik česa: izvolili so ga za sopredsednika konference
SSKJ²
sòpriséžnik -a m (ȍ-ẹ̑)
pravn., nekdaj oseba, ki s prisego potrdi izjavo ene izmed strank v pravdi: potrditev izjave s prisego obdolženca in soprisežnika
SSKJ²
sòprispévati -am dov. in nedov. (ȍ-ẹ́)
skupaj s kom prispevati: banke soprispevajo za graditev stanovanj / to dejstvo je soprispevalo k zmagi
SSKJ²
sòprispévek -vka m (ȍ-ẹ̑)
1. prispevek v razmerju do drugega prispevka, ki se da, prispeva za isto stvar: soprispevek iz republiškega sklada
2. prispevek v razmerju do drugega prispevka, s katerim kdo sodeluje pri istem dejanju, pri skupnem prizadevanju: soprispevek udeležencev prometne nesreče k nastanku škode; znanstvenikov soprispevek k razvoju medicine
SSKJ²
sopróg -a m (ọ̑)
v meščanskem okolju (zakonski) mož: naročil ji je pozdrave za soproga; gospod soprog in otroci / v protokolarnih sporočilih vabimo vas s soprogom na sprejem pri predsedniku
SSKJ²
sopróga -e ž (ọ̄)
v meščanskem okolju (zakonska) žena: predstavil jim je svojo soprogo; gospod inženir s soprogo / v protokolarnih sporočilih slovesen sprejem predsednika prijateljske države in njegove soproge
SSKJ²
sôpsti sôpem nedov., sópel in sôpel sôpla (ó)
1. težko, glasno dihati: bolnik je stokal in sopel; nadušljivo, razburjeno sopsti; sopel je, kakor da bi mu ležal kamen na prsih; sope kot kovaški meh / razburjen je bil in težko je sopel / počasi je sopel za čredo sopeč šel
// slišno, globoko dihati: oče je spal in enakomerno sopel; živina je sopla / bik je besno sopel sopihal
// zastar. dihati: v takem oklepu ni mogoče sopsti; tako je poslušal, da si še sopsti ni upal
2. ekspr. dajati sopenju podobne glasove: mlini trudno sopejo / v dolini sope tovarna / ladja sope iz pristanišča sopeč plove
3. preh., knjiž. globoko vdihavati: sopli so morski zrak; s slastjo je sopla vonj prvega cvetja
4. ekspr. dihati, pihati: starec je sopel v otrple dlani / peč mu je sopla v hrbet oddajala vanj toploto; vročina ji sope v obraz veje
● 
zastar. vse, kar sope, že spi živi, biva; ekspr. takoj morate iz mesta, je sopla med solzami sopeč govorila
    sopé :
    sope šepetati
    sopèč -éča -e:
    vsa upehana in težko sopeč, je sedla k mizi; sopeč žrebec; sopeče prsi; prisl.: sopeče se je dvignil; sopeče vzdihniti
Celotno geslo Kostelski
sopstiˈsoːpst ˈsoːpen nedov.
SSKJ²
sopúh -a m (ȗ)
1. topel zrak, poln vidnih hlapov: sopuh se je kadil, uhajal skozi odprta okna; iz nosnic je živali uhajal topel sopuh / iz brazd se je dvigal dišeč sopuh / njegova pljuča so dobivala le tobakov dim in alkoholni sopuh alkoholne hlape; sopuh oglja dim
2. star. neprijeten vonj, zadah: širiti jedek, kiselkast sopuh; vinski sopuh iz pijanca; vonj dišav se je mešal z ostrim sopuhom teles
3. knjiž. prosojna, rahla meglica: opazovati sopuh vlage v zraku; izgine kot sopuh / čelo kolone se je izgubilo v lahnem sopuhu / sopuh plavajočih snežink
● 
zastar. vroč sopuh iz peči tok toplote
SSKJ²
sóra -e ž (ọ̑)
močnejši drog, ki povezuje sprednji in zadnji del voza: skrajšati soro; uporabiti brezovo deblo za soro / peljati se na sori sedeč na zadnjem delu sore
Celotno geslo Kostelski
sora gl. svora
SSKJ²
sorazméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. katerega deli so v pravem razmerju: sorazmerni stebri; njena postava je bila sorazmerna; stavba je premalo sorazmerna
2. v povedni rabi, navadno v zvezi s s, z ki ima glede na dejstvo, s katerim se primerja, ustrezno mero, količino: fantova majhna glava ni bila sorazmerna z njegovo veliko postavo / presežek je bil sorazmeren z deležem zaposlenih / publ. njegove pravice in dolžnosti niso bile sorazmerne pravicam in dolžnostim drugih
3. glede na dejstvo, s katerim se primerja, precej velik, precejšen: sorazmerna cenenost izdelka ga je presenetila; ugotoviti sorazmerno zaostalost pokrajine
// precej velik, precejšen sploh: zmotiti sorazmeren mir v mestu; všeč jim je bila sorazmerna varnost postopka
♦ 
mat. obseg kroga je sorazmeren s polmerom; obratno, premo sorazmeren; pravn. sorazmerni delež delež, ki izhaja iz dednopravnega razmerja
    sorazmérno prisl.:
    zakon mora sorazmerno deliti pravice in bremena; vrniti se v sorazmerno kratkem času; sorazmerno majhna umrljivost; sorazmerno malo
     
    vrt je sorazmerno urejen še kar
SSKJ²
sorazmérje -a s (ẹ̑)
1. pravo razmerje delov česa: če bi še kaj dodali, bi bilo sorazmerje članka porušeno; klasično sorazmerje njenega obraza; sorazmerje človeškega telesa / poslopje ga je presenetilo s svojimi sorazmerji
2. ustrezna mera, količina glede na dejstvo, s katerim se primerja: doseči sorazmerje med opravljenim delom in plačilom; sorazmerje med izvozom in uvozom / sorazmerja v delitvi dohodkov razmerja / stroški niso v sorazmerju z izdatki / povečati pokojnine v sorazmerju s stopnjo inflacije v skladu
♦ 
mat. sorazmerje enakost dveh razmerij; obratno sorazmerje pri katerem se ena odvisna količina zmanjšuje v istem razmerju, kot druga odvisna količina narašča; premo sorazmerje pri katerem se odvisni količini zmanjšujeta ali večata v istem razmerju
SSKJ²
sorazmérnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost sorazmernega: sorazmernost zgradbe ga je navdušila / premajhna sorazmernost poročanja o razstavah / med predmeti ni bilo prave sorazmernosti sorazmerja
♦ 
fiz. meja sorazmernosti največja obremenitev, do katere je deformacija telesa premo sorazmerna s silo; jezikosl. veznik če se uporablja za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; mat. obratna, prema sorazmernost obratno, premo sorazmerje
SSKJ²
sorazmérnosten -tna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na sorazmernost: sorazmernostna delitev denarnih sredstev
♦ 
fiz. sorazmernostna meja meja sorazmernosti; mat. sorazmernostni faktor faktor, ki izraža spremembo kake količine; sorazmernostni koeficient
Število zadetkov: 125265